Ižakovci, Maribor. “Jagode se za nekaj ušivih evrov nabirajo od petih zjutraj do dveh, ko sonce že peklensko pripeka. Kadar dežuje, se nabirajo v blatu in gnojnici,” nam je bralec v pismu zapisal, kako težko in slabo plačano je delo nabiralca jagod v Panvitinem nasadu v Ižakovcih pri Murski Soboti.

Naš obisk so zavrnili
V Panviti so našo prošnjo po obisku in pogovoru z delavci zavrnili. “Sezona je pri koncu. Priti bi morali maja. Obira se le še za naše potrebe,” je v telefonskem pogovoru pojasnila Jasna Kuštor iz Panvite. V pisnih odgovorih pa so v Panviti potrdili, da delo poteka v vsakem vremenu, a zatrdili, da le dokler ni prevroče. “Običajno do 13. ure, lahko pa tudi samo do desetih,” je dodala 
Kuštorjeva.

Brez potnih stroškov
Kljub zavrnitvi smo se odpravili pred nasade in se na lastne oči prepričali, da delavci kljub visokim temperaturam jagode pobirajo še po 13. uri, brez malice in hladne vode. “Hladno vodo dobijo po želji, malice pa smo v preteklosti naročali, a se je na koncu izkazalo, da je delavci niso koristili, zato si jo zdaj nosijo zraven,” so odgovorili v Panviti in pristavili, da tudi potnih stroškov ne izplačujejo.

Obiranje “pod mus”
Večino delavcev je v nasad napotil zavod za zaposlovanje, delo pa lahko le redko odklonijo. “Letos smo tja napotili 330 delavcev. Aktivnosti, ki so opredeljene z zaposlitvenim načrtom, delavci praviloma ne morejo odkloniti, razen če osebnega svetovalca pravočasno obvestijo o spremembah, ki otežujejo ali preprečujejo izpolnitev dogovorov,” je povedala Cvetka Sreš, direktorica soboške enote zavoda za zaposlovanje. Kljub temu je med obiralci jagod precej tujcev; večinoma so iz Romunije.

V Mariboru razmere boljše
V boljših razmerah pa jagode obirajo na posestvu fakultete za kmetijstvo v Mariboru, kjer se strogo držijo načela, da delajo le do 10. ure. “Če je prevroče, ob straneh odpremo tudi rastlinjake, da je več zraka, poti pa so urejene s slamo, da ni blata,” je pojasnil Aleksander Korošec, vodja sadjarske proizvodnje univerzitetnega kmetijskega centra.