Na spletni strani predlagamvladi.si se je pojavil predlog, da bi Slovenija po zgledu skandinavskih držav povečala število ur dela od doma. Predlagatelj je v razmislek ponudil možnost, da bi se delo od doma opravljalo vsaj en dan v tednu, pa tudi "uvedbo kvot, ki bi javnim in gospodarskim službam določale, da mora na leto vsaka ustanova uvesti določeno število ur za delo od doma". 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v svojem odzivu zapisalo, da se o delu od doma dogovorita delodajalec in zaposleni. Dejanske možnosti za uvedbo krajšega delovnega časa in dela na domu so odvisne od potreb delovnega procesa vsakega delodajalca, ki se sam odloči o uporabi možnosti, ki mu jih daje delovnopravna zakonodaja. Delo na domu se lahko izvaja za celotno trajanje ali le del delovnega časa. Pri tem je je treba upoštevati dejstvo, da je od določitve dolžine delovnega časa in njegovih oblik odvisna plača delavca oziroma višina stroškov, ki bremenijo delodajalca. 

Enake pravice za tiste na delovnem mestu in tiste doma

Na podlagi 69. člena Zakona o delovnih razmerjih ima delavec, ki dela na domu, enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Pravico ima tudi do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. Višino nadomestila določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi uredita vse pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu. 

Delodajalec mora o nameravanem organiziranju dela na domu obvestiti inšpektorat za delo, ki na podlagi 71. člena ZDR-1 lahko prepove tovrstno organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je to škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, katerih opravljanje na domu prepoveduje bodisi zakon ali drug predpis.