Na sestanku je Pahor Cerarja obvestil, kakšni bodo nadaljni koraki; če bodo stvari stekle po predvideni časovnici je po Cerarjevih besedah vlado moč pričakovati že sredi septembra, potem ko bo konstitutivna seja novega državnega zbora predvidoma 1. ali 2. avgusta. Kljub 30-dnevnemu roku, ki ga ima predsednik države za imenovanje mandatarja, naj bi že v prvem tednu po seji stekla posvetovanja z vodji poslanskih skupin. 

Po sestanku je najverjetnejši mandatar Cerar povedal, da bodo koalicijska pogajanja stekla šele prihodnji teden, saj je najprej potrebno počakati na uradne rezultate, ki bodo predvidoma znani v ponedeljek. Povsem možno bi bilo, da bi se po prispelih glasovih iz tujine v parlament uvrsti tudi SLS. Na vprašanje, ali si v koaliciji želi videti SLS, je rekel, da s čakanjem na uradne rezultate ni mislil tega in da si "želi sestaviti čvrsto koalicijo, takšno, ki bo programsko in akcijsko dovolj enotna, da bo Slovenijo postopno pripeljala iz krize".

V stranki SMC pa zaenkrat še niso še sprejemali odločitev glede kandidatov za ministre, prav tako tudi ne o tem, ali bo mesto predsednika državnega zbora tradicionalno pripadlo drugi največji koalicijski stranki. 

"Volitve so bile legalne in legitimne"

Na vprašanje, kaj Cerar odgovarja na SDS-ovo zahtevo, da naj bi bile v državi še ene volitve, če bi bila obsodba zoper Janšo razveljavljena, Cerar odgovarja, da "moramo stranki SDS dati nekaj več časa, da se poglobi v svoja stališča in oceni, ali je na pravi poti". Sam ocenujuje, da so bile volitve povsem legalne in legitimne. "Vsi smo na volitvah sodelovali, postopki so bili pravno korektni, volivci so prišli, odločili, zato ne jaz ne predsednik republike ne vidiva razloga, da bi imeli zaradi tega kakšno slabo vest," še ocenjuje Cerar in dodaja, da na takšne ultimate pač ne moremo pristati.

Želi si posvetovanje o imenovanju komisarja

Cerar se je odzval tudi na morebitno imenovanje nove evropske komisarke oziroma komisarja, ki ga vodi vlada v odhodu: "Menimo, da bi se vlada morala o imenovanju komisarja posvetovati tudi z našo stranko in ostalimi strankami, ki so bile izvoljene v parlament." Dodaja, da razumejo, da je to pristojnost vlade in s postopki ne moremo prav dolgo odlašati. Izrazil pa je tudi obžalovanje, da doslej niso vzpostavili jasnega, predvidljivega in transparentnega postopka za imenovanje na to visoko funkcijo. "Bilo bi dobro vedeti na kakšen način se predlagajo kandidati, kakšne pogoje morajo izponjevati in kako o tem vlada odloča."

Kljub zapletu vlada po dveh mesecih

Po zadnjih volitvah, ki so bile 4. decembra 2011, je predsednik Danilo Türk za mandatarja za sestavo vlade mesec in dan po volitvah predlagal zmagovalca volitev Zorana Jankovića. Jankoviću koalicije ni uspelo sestaviti, saj mu je podporo odrekla Lista Virant (zdaj Državljanska lista).  Janković je na glasovanju v parlamentu dobil le 42 glasov in pogorel. Türk nato ni predlagal nikogar, saj mu Janeza Janše za mandatarja nihče ni predlagal (poslanska skupina SDS ni prišla na posvetovanja), pa tudi če bi mu ga, ga ne bi predlagal, saj je menil, da kandidat s pravnomočno obtožnico ni primeren. Janšo so za mandatarja nato predlagali in izvolili poslanci sami, in sicer koalicija SDS, DL, Desus, SLS in NSi. Vlada je bila izvoljena dva meseca in teden dni po volitvah. 

Türk o Pahorju tehtal nekoliko dlje

Po volitvah 21. septembra 2008 je Danilo Türk poslancem predlog, naj bo mandatar Borut Pahor, poslal šele 3. novembra. Od volitev do predloga za mandatarja je tako minil mesec in pol (v drugih dveh primerih dva tedna manj). Pahor je za sestavo vladne ekipe potreboval dva tedna, vlada pa je bila sestavljena dva meseca po volitvah. 

Janez Drnovšek je po volitvah leta 2004 Janeza Janšo za mandatarja predlagal točno mesec dni po volitvah. Od izvolitve za predsednika vlade pa do potrditve vladne ekipe je Janša potreboval tri tedne in pol, operativno vlado pa smo tudi takrat imeli dva meseca po volitvah.