''S spletno stranjo želimo prispevati k dvigu zavesti javnosti o spoštovanju otrokovih pravic, otrokom pa ponuditi možnost neposrednega stika z ustanovo varuha in priložnost, da mu sporočijo morebitne kršitve,'' je povedala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik.

Otroci, stari od 6 do 12 let bodo na straneh z naslovom Otrokove pravice www.pravice-otrok.si našli informacije o njihovih pravicah in možnostih za njihovo uresničevanje. Del spletnega portala je namenjen tudi odraslim in jim omogočal, da bodo na enem mestu našli primerne informacije, ki jim bodo v pomoč pri ozaveščanju otrok o njihovih pravicah in delovanju v največjo korist otroka.

Otroke je potrebno bolj vključiti
Po besedah Toneta Dolčiča, namestnika varuhinje, ''spletna stran uresničuje tudi določbo Konvencije o otrokovih pravicah glede pravice otrok, da izražajo svoje mnenje. Ta pravica je v Sloveniji premalo uresničena. Otroci lahko namreč svoje mnenje povedo le redko,'' je dejal na novinarski konferenci.

S spletno stranjo pa se na začetku še ne bodo posvečali najmlajšim otrokom, saj imajo na tem področju premalo znanja, zato so to izzivi za naprej. Pobud varuha s področja otrokovih pravic je sicer  vsako leto za 10 odstotkov več, do konca letošnjega leta jih pričakujejo okoli 270.

V Tacnu danes o spolnih zlorabah otrok
Gotovo je ena najhujših oblik kršenja otrokovih pravic in zlorab spolna zloraba otroka. Konvencijo Sveta Evrope za zaščito otrok pred spolno zlorabo so sprejeli julija letos, a je Slovenija še ni ratificirala. Na to je udeležence posveta v Tacnu danes opozorila tudi namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar in dodala, da ''konvencija temelji na brezkompromisnem spoštovanju otrokovih potreb.''

 ''Gre za eno najbolj zavrženih človekovih dejanj''
''Ministrstvo za pravosodje si prizadeva za ratifikacijo konvencije, ki je eden večjih dosežkov Sveta Evrope glede zaščite otrok'', je na posvetu dejal pravosodni minister Aleš Zalar, a za samo ratifikacijo še vedno obstajajo ovire, ki bodo odpravljene s spremembo kazenskega zakonika, kot poroča STA. Vladi in državnemu zboru naj bi novo različico kazenskega zakonika predložili naslednje leto.

Z Zalarjem se je strinjala tudi ministrica za notranje zadeve, Katarina Kresal, saj je prepričana, da ta problem zahteva več pozornosti, ne samo celotne družbe, pač pa predvsem državni organi. Dejala je, da je spolno nasilje nad otroki eno najbolj zavržnih človekovih dejanj, ob tem pa izpostavila, da se kar 85 odstotkov teh dejanj zgodi v družinskem krogu. Še toliko bolj je tovrstno nasilje problematično, ker zaznamuje nadaljnji otrokov razvoj in ker "brazgotin", ki jih spolno nasilje pusti na duševnosti mladega človeka, "ni zmožno odpraviti nobeno zdravilo," je menila. Ob tem je navedla podatek, da so samo letos imeli več kot 200 primerov otrok žrtev spolnih napadov.