Ptujska bolnišnica je bila po ljubljanskem kliničnem centru druga v Sloveniji, ki je že pred štirimi desetletji v sodelovanju s tamkajšnjim vrtcem uvedla bolnišnični oddelek, s katerim otrokom lajšajo dneve v bolnišnici. Zaradi nepripravljenosti na sodelovanje nekaterih občin je zdaj obstoj oddelka ogrožen, saj vrtec ne uspe več pokrivati stroškov.

Kot je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, se mesečno pri njih zvrsti okoli 50 otrok, ki so hospitalizirani različno število dni. "Včasih jih je na oddelku naenkrat samo pet, včasih pa tudi do 18. Vzgojiteljica dela z njimi kot skupino, lahko pa dela tudi s posameznikom, če je otrok bolan tako, da ne more iz postelje," pojasnjuje Bratuževa, ki jo že desetletje preseneča odnos nekaterih županov do tega vprašanja.

Po njenem je sramotno pogosto opozarjanje na to, da je včasih premalo bolnih otrok, da bi lahko pokrili stroške delovanja, pri čemer vrtec ves čas pokriva stroške za didaktična sredstva. "Najbolj žalostno je, da se pogovarjamo o drobižu v primerjavi z vsem, kar se ponavadi v občinah troši. Nesprejemljivo je, da do težav že deset let prihaja samo zato, ker se župani med seboj ne morejo dogovoriti kako in kaj," je ogorčena Bratuževa.

Ravnateljica še meni, da je žalostno mesečno štetje otrok, saj zakonodaja nenazadnje določa, da mora biti plačilo urejeno glede na število prebivalcev. Po sedanjem sistemu namreč, tudi če bi vse občine podpisale sporazum, še vedno ne bi pokrili vseh stroškov.

Občine nočejo pavšalnega plačila

V občinah, kjer finančno doslej niso sodelovali, pravijo, da se s pavšalnim plačilom ne strinjajo, so pa pripravljeni poravnavati tisto, kar so dolžni. Župan Cirkulan Janez Jurgec tako ne vidi problema, saj da doslej sploh niso dobili nobene pogodbe, na osnovi katere bi lahko o tem odločali na občinskem svetu.

"Dokler to ne bo urejeno, se ne moremo pogovarjati o plačilu. Nimamo niti podatka o tem, koliko otrok iz naše občine je v oddelek bilo kdaj vključenih, to pa je ključen podatek, da se lahko občinski svet o tem odloča. Nikoli nismo rekli, da stroška, ki nastane, ne bi pokrili," pravi Jurgec.

Na pomisleke, da vendarle ne gre za velik denar, je Jurgec še odvrnil, da se ponavadi ključne zadeve ustavljajo prav pri papirnih zadevah in ne pri denarju. Njegova občina bi glede na dogovor morala mesečno zagotoviti dobrih 57 evrov, od ostalih treh, ki doslej pogodbe prav tako še niso podpisale, Gorišnica 98 evrov, še manj pa Podlehnik (45 evrov) in Sveti Andraž (29 evrov).