Za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke bo država namenila tri milijarde evrov; 2,1 milijarde bo vplačane v gotovini, 905 milijonov pa v obveznicah.

Spomnimo, v proračunu smo imeli za dokapitalizacije banke rezervirane 1,2 milijarde evrov, zdaj pa je znesek 2,5-krat višji.

Dokapitalizacija, ki jo mora sicer odobriti še Evropska komisija, bo zadoščala do konca leta 2015, tudi če se razmere zelo poslabšajo. Ocenjevalci so namreč v neugodnem scenariju upoštevali 9,5-odstoten padec BDP (kar je več, kot je BDP padel od začetka krize) in 18-odstoten padec potrošnje (od začetka krize je ta padla za 2,5 odstotka).

Celotna kapitalska luknja v desetih slovenskih bankah je s takimi predpostavkami 4,8 milijarde evrov, od tega 3,7 milijarde v največjih treh: v NLB 1,9 milijarde, v NKBM 1,1 milijarde in v Abanki 756 milijonov evrov.

Na računu še 2,5 milijarde

V drugih bankah, v katerih so opravili obremenitvene teste, je kapitalska luknja dobro milijardo evrov: v Banki Celje 388, v Gorenjski banki 328, v banki Hypo 221, v Raiffeisen Banki 113 in v banki UniCredit 14 milijonov evrov. Lastniki so dobili pol leta časa, da zagotovijo kapital, sicer bo ukrepala država. Država bo skoraj gotovo morala dokapitalizirati Banko Celje in Gorenjsko banko.

Državi po bo izvedbi dokapitalizacije ostalo 2,5 milijarde evrov denarja, dolg države pa bo presegel 75 odstotkov BDP. Spomnimo, leta 2008 je bil njen dolg 22 odstotkov BDP, za letos pa smo ga načrtovali pri 63 odstotkih BDP.

DUTB 37 centov za en evro

Že v začetku prihodnjega tedna bo predvidoma podpisana pogodba o prenosu slabih terjatev. Skupaj naj bi prenesli za 4,5 milijarde evrov slabih terjatev, slaba banka (Družba za upravljanje terjatev bank) pa bo zanje z obveznicami, za katere bo jamčila država, plačala 1,7 milijarde evrov. Za vsak evro slabih terjatev bo slaba banka tako plačala 37 centov. S prodajo premoženja, s katerim so te terjatve zavarovane, se bo del tega denarja lahko povrnil, zato tega zneska nismo prišteli med davkoplačevalske stroške za sanacijo bank.

Država ne bo več bankir

Država je Evropski komisiji obljubila, da bo NLB in NKBM prodala. Pri NLB namerava obdržati 25 odstotkov, NKBM pa gre v prodajo v celoti. Ena naj bi bila prodana do konca leta 2016, druga pa leto kasneje. Minister za finance Uroš Čufer je priznal, da s prodajo vsega vloženega denarja gotovo ne bomo dobili nazaj.

Preberite še komentar novinarja Janeza Zalaznika z naslovom Praznik slovenske državne srebrnine.