Vlada je nepričakovano objavila osnutek Nacionalnega reformnega programa 2013-2014, ki ga bodo v petek obravnavali pristojni odbori v državnem zboru. V njem ocenjuje, da naj bi banke do konca julija potrebovale 900 milijonov evrov dodatnega kapitala in obenem priznava, da s končnim zneskom dokapitalizacij še ne razpolaga.

Ne bo dovolj

Ob tem dodaja, da tudi ob tolikšnem povečanju kapitala še vedno obstaja možnost nadaljnjih dokapitalizacij, ki bodo odvisne od "razvoja slovenskega gospodarstva in dosežene vrednosti sredstev bank pri prenosu na slabo banko".

Slaba banka se pripravlja

Pripravljalni postopki za prenos slabih terjatev na t. i. slabo banko glede na dokument že potekajo. Trenutno se uskljajuje metodologija vrednotenja terjatev ter poteka razvrstitev terjatev za prenos in orodij, ki se bodo uporabila za te prenesene terjatve.

Iz dokumenta ni razvidno, s katerimi podjetji namerava vlada začeti privatizacijo. Neuradno se je govorilo o Zavarovalnici Triglav, Petrolu in deloma Telekomu, vendar je v dokumentu zapisano le, da bo vlada do poletja pripravila prvi nabor podjetij za privatizacijo. Predsednica vlade Alenka Bratušek je napovedovala tudi "privatizacijo vsaj ene banke".

SDH le upravljalec, ne lastnik

Vlada sicer namerava nadaljevati s prenosom državnih naložb v Slvoenski državni holding (SDH), vendar pripravlja določene spremembe. Ključna novost bo, da holding ne bo lastnik, ampak le upravljalec premoženja.

Spremembe pri minimalni plači

Še letos se namerava spopasti se s sivo ekonomijo in spremembami na področju inšpekcije dela, leta 2014 pa naj bi bil pod streho tudi nov zakon o študentskem delu.

S ciljem povečati konkurenčnost gospodarstva se še letos obetajo spremembe pri sistemu določanja minimalne plače.

Linearno znižanje plač v javnem sektorju

Število zaposlenih v javnem sektorju naj bi se še naprej zniževalo za en odstotek na letni ravni. Vlada računa na dogovor s sindikati o dodatnih ukrepih za znižanje stroškov. Če dogovor ne bo mogoč, vlada napoveduje linearno znižanje plač v javnem sektorju. Za leto 2013 je predvideno nadaljnje znžanje mase plač za pet odstotkov z reorganizacijo in upokojevanjem.

Nova pokojninska reforma

Vlada ocenjuje, da bo veljavna pokojninska zakonodaja zagotavljala finančno vzdržnost do leta 2020, pri čemer zaradi demografskih trendov načrtuje nadaljno prenovo pokojninskega sistema.

Nova košarica pravic

Z zdravstveno reformo si vlada obeta od tri do pet odstotkov prihranka sredstev za osnovno zdravstvo. Nove prilive v zdravstveno blagajno v višini 93 milijonov evrov letno napovedujejo preko razširitve prispevnih osnov po načelu "vsak prihodek šteje", pa tudi prek izenačitev različnih kategorij zavarovancev glede na obseg in prispevno stopnjo ter določitev najnižje prispevne stopnje za samozaposlene. Pri tem obljublja, da ne bo obremenila plač.

Na novo namerava določiti košarico pravic iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja in tistih, a katere bo določeno obvezno dodatno zavarovanje. Napoveduje še omejitev pravice do pogrebnine in posmrtnine.