Dokument, ki so ga pridobili in objavili pri Transparency International Slovenia razkriva, da je Zavod RS za blagovne rezerve, ki je bil zadolžen za ograjevanje države s "tehničnimi ovirami", zahteval odstranitev transakcij z aplikacije za porabo javnih sredstev (Erar) z osmimi podjetji v višini 7.595,556.32 evra.
Največji delež je prejelo žalsko podjetje Minis, zaradi domnevnih nepravilnosti v postopkih se je poslanka Alenka Bratušek obrnila tudi na tožilstvo.
Izbris je zahteval zavod za blagovne rezerve, ki je pogodbe sklenil, češ da so pogodbe označene s stopnjo tajnosti, zato tudi transakcije ne bi smele biti javno objavljene. Pri TI so zato zahtevali seznam transakcij, ki jih je morala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) odstraniti iz aplikacije, a ker jim niso posredovali priloge, so se pritožili informacijskemu pooblaščencu. Informacijski pooblaščenec je sledil argumentom TI Slovenia in naložil zavodu, da z dokumenta umakne stopnjo tajnosti, KPK pa, da dokument po umiku posreduje TI Slovenia.
Na TI Slovenia so ob tem zapisali, da so ogorčeni nad tako prakso, ki zakriva poti javnega denarja pod pretvezo zagotavljanja varnosti, saj sam podatek o transakciji po njihovem mnenju ne more nikakor organom onemogočati izvajanja aktivnosti na meji.
Iz dokumentacije, ki so jo pod oznako "interno" dobili člani parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ in jo je pridobil Dnevnik, pa je mogoče razbrati, da je bil znesek poslov bistveno višji.
Zavod za blagovne rezerve je namreč z dobavitelji v letih 2015 in 2016 sklenil pogodbe za nakup skoraj 600 kilometrov tehničnih ovir v skupni višini slabih 15 milijonov evrov. Če k temu prištejemo še skoraj 1,3 milijona evrov, ki jih je zavod konec leta 2015 namenil madžarskemu dobavitelju BV Holding kft v madžarskih forintih, je bilo za nakup in postavitev ograje po izračunih novinarjev Dnevnika do sredine lanskega leta porabljenih vsaj 13,7 milijona evrov davkoplačevalskega denarja.