Letos se vam izteka mandat kot direktorju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Se boste znova prijavili na razpis?
Ostalo je kar nekaj odprtih zgodb, ki si jih želim zaključiti, zato bom spet kandidiral za to mesto. V štirih letih smo v bolnišnici z ekipo naredili marsikaj; pripeljali smo ortopedijo, negovalno bolnišnico, program se je močno povečal. Naša rakova rana pa je interni sprejem. Tam včasih sedi po sto ljudi in je gneča prav obupna. Neko logistično rešitev že imamo, vendar je trenutno ob pomanjkanju denarja v zdravstvu nekoliko predraga. Vendar obljubljamo, da bomo čim prej rešili to stanje – takoj ko bo denar znova začel pritekati.

Še računate na ortopede iz UKC Maribor?
Nekako smo si zadali, da bi v naši ustanovi zagotovili redne ortopedske operacije. Zdaj smo jih ob prostih sobotah izvedli 300. Ampak še vedno računamo, da bi imeli ortopeda pri nas, in sicer redno. Upamo, da se bo Slavko Kramberger iz UKC Maribor odločil za nas. Tako ostaja tudi ideja, da bi lahko na tem področju postali specializirana endoprotetska klinika; če ne bo denarja, pa morda z javno-zasebnim partnerstvom.

Kar nekaj zdravnikov je, odkar ste direktor, prišlo iz drugih slovenskih bolnišnic, saj naj bi pri vas vladalo dobro delovno vzdušje. Ali to drži?
Mislim, da smo jih pridobili pet; največ iz UKC Maribor. Sam se z zdravniki nikoli ne prepiram, vedno dobro sodelujemo. Zato lahko rečem, da sem zagotovo tudi sam zaslužen, da zdravniki prihajajo k nam. Nekaj jih je tudi odšlo, ker so jim na primer v zdraviliščih ponudili večje plače, boljše pogoje, kak je odšel v tujino, vendar na take odhode nimam vpliva. Nam pa zdravnikov še vedno manjka, vsaj za tretjino.

Pojavljala so se tudi namigovanja, da naj bi ptujsko bolnišnico zaprli. Kako je s tem?
To so le zgodbice. Teh pacientov ne moreta prevzeti ne Maribor ne Murska Sobota – niti fizično. Imamo več kot deset tisoč pacientov na leto. Kje bi ležali? Prišteti pa je treba še okoli 75 tisoč ambulantnih pregledov.