Slovenci imajo za več kot šest milijard evrov stanovanjskih posojil, mnogo teh posojil so ljudje najeli pred krizo, ko so bile obresti izjemno visoke. Zdaj so razmeroma nizke, povprečna fiksna obrestna mera je bila marca 2,9, povprečna variabilna pa dva odstotka. Čeprav se da z najemom novega kredita in poplačilom manj ugodnega starega veliko prihraniti, se za poplačilo dragega kredita s cenejšim odloča precej malo ljudi.

Pri stanovanjskih kreditih je na tan način mogoče veliko prihraniti. "Večina ljudi si sploh ne predstavlja kakšne prihranke je mogoče ustvariti. Sama že vrsto let na to opozarjam, saj je zunaj več deset tisoče kreditnih pogodb, ki bi jih bilo potrebno "osvežiti". Ljudje so namreč vajeni, da podpišejo kreditno pogodbo za 20, 25, 30 let in to enostavno pustijo. Ne zavedajo pa se, da je potrebno trg obrestnih mer redno spremljati in ustrezno, pravičasno reagirati," opozarja finančna svetovalka Ana Vezovišek.

Kdo bi moral razmisliti o poplačilu starega kredita? "Odvisno od trenutnega kredita, ki ga potrošnik odplačuje in kredita, ki ga lahko dobi v tem trenutku," pravi Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).

"Ni univerzalnega pravila ... Vsak primer je drugačen. Bi pa morda osebno postavila mejo predvsem pri ročnosti, torej dobi kredita. Kadar gre za dobo nad 15 let, potem si je vsekakor smotrno preračunati kaj bi refinanciranje pomenilo," pravi Ana Vizovišek, ki pravi, da pogosto prikaže naslednji primer: stranka je leta 2008, ko so bile fiksne obrestne mere zelo visoke (6,5 odstotka) najela 140 tisoč evrov za trideset let in ga nato poplačala z novim kreditom z obrestno mero 2,7 odstotka. Razlika v stroških teh dveh kreditov za 30 let je neverjetnih 114 tisoč evrov. "Ni malo, kajne? Škoda, ker se ljudje ne zavedajo za kakšne prihranke lahko gre. Je pa res, da pri kreditih tega navadno ne gledamo na ta način, saj ne razmišljamo toliko naprej," pravi Ana Vezovišek.

Za ta konkreten primer znižanja obrestne mere smo izračunali možne prihranke pri različnih zneskih posojil in pri ročnosti deset ali trideset let. 

In zakaj se več ljudi ne odloči za poplačilo kredita? "Po mojih izkušnjah ljudje ne pomislijo na to. To je del finančne (ne)pismenosti. Sploh ne vedno, da imajo to možnost in kakšne prihranke jim lahko prinese. Ja, administrativni stroški so prisotni, a so ničelni v primerjavi s prihrankom, ki sem ga navedla v zgornjem primeru. Na žalost ljudje kredite poplačujejo v primeru, ko je bodisi obrok prevelik in želijo podaljšati dobo ali potrebujejo dodatna sredstva. Škoda, ker resnično izgubljajo. Vloga banke pa ni, da bi jih obvestila o tem kdaj imajo 'razprodajo'." pravi Ana Vezovišek.

Za kakšen prihranek se splača iti v poplačilo starega kredita?

"To navadno povedo stranke. Najbolje je, da se vprašamo za koliko bi bili pripravljeni iti skozi celoten postopek odobritve."

Ana Vezovišek

Alina Meško pa pravi, da potrošnike od poplačila kredita odvračajo predvsem "čas, trud in znanje, ki ga postopek zahteva. Potrebno je najprej razumeti trenutni kredit, pridobiti čimveč ponudb za novi kredit in te ponudbe med seboj primerjati, upoštevati gibanja Euriborja v prihodnosti itd. To pomeni tudi obisk bančnih poslovalnic, iskanje informacij na spletu, pri znancih, svetovalcih, računanje... A v primeru, da gre za večji kredit s spremenljivo obrestno mero, za daljše časovno obdobje, je to lahko ne le smiselno in prinese prihranke, temveč lahko v nekaterih primerih pomeni celo to, da se potrošnik izogne finančni stiski in morebitni izgubi premoženja v prihodnosti."

Kup stvari, ki jih je treba upoštevati

"Potrebno je upoštevati vse stroške, višino obrestne mere, možnost dviga Euriborja v prihodnosti: v času nižjih fiksnih obrestnih mer je smiselna zamenjava dolgoročnega kredita s spremenljivo obrestno mero s kreditom s fiksno obrestno mero - potrebna je primerjava obrestnih mer, drugih pogojev in stroškov ter morebitnih stroškov poplačila starega kredita, potrošniki naj upoštevajo čas poplačila, ki jim je še ostal - daljši je, večja je verjetnost dviga Euriborja, bolj smiselna je zamenjava s kreditom s fiksno obrestno mero. V primeru, da potrošnik odplačuje zelo drag kredit in/ali dolgoročen kredit s spremenljivo obrestno mero, kjer je verjetnost dviga Euriborja in njegovih obrokov velika, pridobi pa lahko bolj ugoden in/ali bolj varen kredit s fiksno obrestno mero, s tem lahko prihrani - celotni stroški novega kredita, vključno s poplačilom starega, morajo biti nižji od stroškov starega kredita. Gibanja Euriborja v prihodnosti ne moremo napovedati, zato primerjava v tem primeru lahko temelji le na predvidevanjih - vsekakor pa je kredit s fiksno obrestno mero bolj varen od takega s spremenljivo," opozarja Alina Meško.

Računati je treba na kakšnih tisoč evrov stroškov

Ob poplačilu kredita in najemu novega nastane tudi nekaj stroškov. "Predvsem odvisni od banke, notarja in od zneska kredita. Navadno pa stroški vključujejo: stroške predčasnega poplačila (več o tem spodaj, op. a.), strošek izbrisa hipoteke, strošek odobritve novega, notarski stroški, ponekod pravno mnenje banke, cenitev .... Za lažjo predstavo: Za kredit v znesku 100.000 evrov je najbolje računati na približno tisoč evrov stroškov. Je pa odvisno kako dobri pogajalci smo. Marsikateri stroški se lahko znižajo. A kot rečeno, to ni nič v primerjavi s potencialnim prihrankom," pravi Ana Vezovišek.

Pri kreditih s spremenljivo obrestno mero je predčasno odplačilo kredita brezplačno, pri kreditih s fiksno obrestno mero pa vam lahko banka zaračuna nadomestilo, ki ne sme biti večje od enega odstotka vrednosti predčasno odplačane glavnice, če je do načrtovanega odplačila kredita ostalo še več kot eno leto. Če predčasno odplačate sto tisoč evrov, nadomestilo ne sme presegati tisoč evrov. Tisti, ki so kredit najeli pred avgustom 2010, pa za predčasno odplačilo kredita ne smejo plačati več kot polovico stroškov, ki so jih poravnali za odobritev tega kredita.

Ni razlik, ali kredit iščete za nakup ali poplačilo starega kredita

Na Abanki pravijo, da ne delajo razlik med tistimi, ki najemajo kredit za nakup nepremičnine in tistimi, ki želijo poplačati staro posojilo.

"Kreditojemalec lahko najame nov kredit, s katerim poplača obstoječi, manj ugoden kredit. Za nov kredit mora biti kreditojemalec kreditno sposoben in zagotoviti ustrezno zavarovanje. Pri tem je smiselno, da kreditojemalec oceni, ali se mu takšno poplačilo izplača, saj mora upoštevati, da bodo z najetjem novega kredita nastali stroški, kot npr. stroški odobritve kredita, stroški zavarovanja (strošek zavarovalne premije, cenitev, notarski stroški za sklenitev sporazuma, vpis hipoteke, strošek izbrisa prvotne hipoteke ...) in morebiti tudi stroški predčasnega poplačila obstoječega kredita," pravijo.

Podobno zagotavljajo v NLB, kjer opozarjajo, da je treba pri primerjavi kreditov upoštevati vse stroške, ne le mesečne obveznosti. "Kreditojemalec plača nadomestilo za predčasno odplačilo le za kredite, sklenjene pred 7. 8. 2010. Za kredite, sklenjene po tem datumu, se nadomestilo ne obračunava. V primeru predčasnega celotnega odplačila stanovanjskega kredita, zavarovanega z zastavo nepremičnine, stranka plača tudi strošek izdelave izbrisne pobotnice v višini 50 evrov," pojasnjujejo. 

Povprečna ročnost novih posojil je bila lani 19 let. Več kot polovica novih posojil je s fiksno obrestno mero, med vsemi posojili jih je s fiksno obrestno mero le 22 odstotkov (marec 2018).

Mnogi dajo tisoč evrov, da jih dobijo 500

Mnogi posojilo poplačajo z drugačnimi nameni, da bi prišli do dodatnega denarja. "Podatkov o tem, koliko potrošnikov se odloči za poplačilo hipotekarnih kreditov zaradi strahu pred dvigom Euriborja v prihodnosti in/ali trenutno še bolj ugodnih obrestnih mer, nimamo. Je pa v zadnji spletni anketi, ki smo jo izvedli na ZPS na temo hitrih kreditov, skoraj 10 odstotkov tistih, ki so hitri kredit najeli, odgovorilo, da je bil namen poplačilo drugega kredita ali dolga. V tem primeru gre za poplačila manjših kreditov, ki jih potrošniki niso sposobni odplačevati, zato vzamejo nov kredit, kar je zelo nevarno in vodi v še večjo prezadolženost," pravi Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).

"Staro posojilo ljudje pogosto poplačujejo, ko želijo priti do dodatnih sredstev. Torej ne gre toliko za to, da bi najeli cenejšega, temveč zato, ker ne morejo najeti novega kredita, ne da bi poplačali obstoječega. To velja za potrošniške kredite. Ko sem bila še v banki je meni osebno to predstavljajo res velik izziv. Stranke so bile namreč že po enem letu ali celo prej, pripravljene plačati 1.000 evrov in več za stroške odobritve in zavarovanja, poplačati stari kredit, da so potem morda dobile dodatnih 500 evrov gotovine. Grozno," pravi Ana Vezovišek.

janez.zalaznik@zurnal24.si