Foto: Žurnal24 Anja Ščuka (Foto: Boštjan Tacol) Naši delovni, trdoživi in trmasti predniki so bili kmetje in k tem koreninam se v krizi očitno vračamo. Naši predniki so živeli z naravo in danes, ko si svežo in kakovostno hrano s trgovskih polic vse težje kupimo, poprijemamo za lopate in motike tudi sami. Vrtičkanje je za mnoge hobi, sprostitev, rekreacija, druženje. Tako pa pridelamo tudi hrano, za katero vemo, od kod prihaja in koliko kemikalij je potrebovala, da je prišla do krožnika. V nekaterih občinah opažajo, da se za obdelovanje zemlje v zadnjem času odloča vse več družin z otroki, ki bodo tako preživljali kakovosten čas na prostem z družino. Veliko občin pripravlja načrte za odprtje prvih ali dodatnih vrtičkov; v številnih krajih bodo zaradi velikega zanimanja vrtičke dodatno uredili, jim dodali vodo, elektriko, jih ogradili in postavili lope.

Preživetje. Za vse več ljudi pa obdelovanje kosa zemlje pomeni preživetje. Brezposelna mati treh otrok, ki se iz meseca v mesec komaj preživlja, je svoj vrt, velik okoli sto kvadratnih metrov, imenovala zaklad. Z njim ima polovico leta svežo zelenjavo, kar je odvečnega, pa shrani za zimo. “Tako mi vsaj glede hrane ni treba skrbeti za to, ali bomo imeli za jutri ali ne,” pravi. Koliko s takšnim vrtom prihrani, ni nikoli računala, se pa te zelenjave njeni otroci najedo do sitega. Zaradi vrta niso nikoli lačni, kljub hudi denarni stiski pa imajo na mizi ves čas hrano, bogato z vitamini.