Izbrali smo takšna avta, za katera smo vedeli, da bosta brez težav opravila z zahtevnimi potmi, tudi brez asfaltne podlage. Renault kadjar in renault captur sta predstavnika zelo popularnih križancev oziroma športnih terencev. Njuna odlika je je vsesplošna uporabnost, saj se za atraktivno obliko obeh skriva prostorna notranjost, ki je zaradi prilagodljivosti namenjena tako družinskemu življenju kot vožnji v dvoje. 

Manjši captur se prek tedna odlično znajde v mestnem življenju, saj je zaradi svoje velikosti zelo okreten in hitro najde prosto parkirno mesto, dvignjen položaj sedežev pa omogoča dober pogled na cesto. Čeprav captur ni na voljo s štirikolesnim pogonom, pa je za vožnjo po slabših cestah oborožen z visokim odmikom od tal, kratke previse in sistemom Extended Grip.

Prek vrtljivega gumba voznik izbira med tremi programi za napreden nadzor zdrsavanja pogonskih koles. Serijsko je vklopljen program za normalno vožnjo, ki je prilagojen vožnji po običajni podlagi, tudi v mokrih razmerah. Program za mehak teren je primerna za vožnjo po blatu, snegu ali pesku, medtem ko je tretji program "expert" namenjen za najbolj zahtevne in izkušene uporabnike, z njim pa je možno prečiti tudi bolj zahtevne stranpoti.

Večji brat kadjar je prav tako lahko opremljen s sistemom Extended Grip, lahko pa ima vgrajen tudi čisto pravi 4x4 pogon, ki je po eni strani izredno zmogljiv, po drugi strani pa zelo enostaven za uporabo, saj mora voznik prek vrtljivega gumba le izbrati enega izmed treh režimov delovanja - pogon na prednji kolesi, pogon na vsa kolesa in še dodatno vklop zapore srednjega diferenciala. Sneg, blato, zahtevni kolovozi ... Kar naj pridejo. Tudi kadjar je terensko zelo navdahnjen križanec, ki se po zaslugi svoje dvignjene postave in zaščite zlepa ne bo ustavil pred preprekami.

Najprej na gozdno pot

Za prvi izlet, ki vam ga ponujamo, smo izbrali Sv. Jakob nad Katarino. Vsi Ljubljančani, ki so zaljubljeni v Šmarno goro, ne vedo, kaj zamujajo. Do Katarine smo se zapeljali s kadjarjem. Tu se lahko odločite ali boste pot nadaljevali peš, ali crossoverja preizkusili na gozdni poti. Torej mimo parkirišča strmo desno in mimo kmetije in vikenda v gozd.

Foto: J.Z. sv jakob Gozdna pot se po nekaj minutah priključi makadamu, kjer je treba zaviti levo in kmalu si za minimalen napor obilno nagrajen, saj zagledaš res lep prizor cerkvice Sv. Jakoba na hribu. Ob poti si lahko ogledaš še obnovljen Porentov vodnjak s podtalno vodo, ki je bil do leta 1997 edini vodni vir za domačine, obnovili pa so ga leta 2002. Na izhodišče se lahko vrnete po grebenu, ko se cesta zravna mimo zajetja za vodo pa se obrnete navzgor in potem po vrhu hribčka proti Rogu. To je hrib nad cerkvijo svete Katarine, na katerem je lesen križ. Tako kot na bližnjem Jetrbenku so ga postavili leta 1935 ob evharističnem kongresu, po vojni so ju podrli, leta 2000 pa ponovno postavili. Z Roga se strmo spustite v dolino in se mimo cerkve sv. Katarine do gostilne, kjer je prej omenjeno parkirišče.

Malo gor, malo dol

Naslednji izlet v izboru seveda ne sme manjkati. Kadjar je s podrto zadnjo klopjo dovolj velik, da vanj brez težav spravite dve kolesi. In proti Logarski dolini. Večji del od 600 metrov nadmorske višine sva premagala z avtom, potem pa sva zajahala kolesi in se odpravila čudovitim razgledom in odmaknjenim vasicam naproti. Ob poti je tudi izhodišče za pohod na Olševo in arheološko najdišče Potočka zijalka. Pot je z izjemo začetnega vzpona (na pot sva šla iz Solčave) prijetna, malo gor, malo dol.

Foto: J.Z. logarska dolina

S kolesi sva se zapeljala še po Logarski dolini, se ustavila na pijači, povprašala za sobe, a se nato, ko sva se sprehodila na začetek Robanovega kota takoj odločila, da prespiva tam, na turistični kmetiji Govc-Vršnik. Razgledi so izjemni, še bolj pa hrana, med drugim je bil nepozaben zajtrk z doma pridelano hrano (salama, skuta, sir, marmelada, med, kruh …).

Z avtomobilom do cilja

Če vas pot slučajno zanese na Žirovski Vrh ali pa se tja odpravite namenoma, skočite še na Vrsnik. Izhodišče je križišče za Vrsnik v Govejku, potem pa je pot po neprometni asfaltirani cesti, le zadnji kos je makadam in majhen delček kolovoz. Možno izhodišče so tudi Žiri. Cilj je seveda cerkvica Sv. Tomaža, od katere se razlega razgled na okoliško hribovje. Parkirate lahko prej ali na koncu poti in se sprehodite po idilični pokrajini.

Foto: J.Z. vrsnik

 Stari grad nad Smlednikom

Kakšna lokacija, kakšen razgled!!! Pa se kljub temu, da se da do vrha tudi pripeljati, večina izletnikov ustavi na bližnjem Zbiljskem jezeru.

Foto: J. Z. Stari grad nad Smlednikom

Iz vasi Hraše se dvigneš na greben in se priključiš na dobro označeno pot med svetim Tilnom in smledniškim gradom. Do gradu bi v dvajsetih minutah lahko prišli po cesti iz Smlednika, možen je tudi romarski vzpon med kapelicami križevega pota, takoimenovana Kalvarija. Na gradu se odpre lep razgled na del Kamniško Savinjskih Alp, Polhograjsko hribovje, Sorško polje, Škofjeloško hribovje ter ob lepi vidljivosti na Julijske Alpe ter del zahodnih in osrednjih Karavank.

Ne na Veliko, na Malo

Lepša od svoje velike sestre nas je Mala planina tokrat v goste sprejela za eno popoldne. Z avtom smo se pripeljali do Kranjskega raka (s ceste na Črnivec zaviješ levo), nato pa levo mimo kamnoloma do zapornice na cesti, ki pelje na Malo planino. Razgled z ogromnih gugalnic nima konkurence daleč naokrog, če jo sploh ima!

Foto: J.Z. Mala Planina