Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MIP) želi s študijo poiskati koridorje, po katerih bo potekala nova železniška povezava. O stroških še ne želijo govoriti. “Tehnični del naloge je osnova za izdelavo investicijskih stroškov, kar je tudi vhodni podatek za analizo stroškov in koristi, ki bo opravljen v zadnjem delu naloge,” pojasnjujejo na MIP.

Hitrost do 250 km/h

Študijo bo pripravila družba PNZ, ki mora v enem letu ugotoviti, do kdaj lahko obstoječa prometna infrastruktura zadosti povpraševanju po prevozu ljudi in blaga, kakšna hitrost je na novih železniških povezavah optimalna ter ali je dvotirnost sploh potrebna, glede na to, da naj bi vlaki na tej progi dosegali hitrost do 250 kilometrov na uro (km/h).

Proučiti morajo tudi, ali je možno kombinirati obstoječo železniško infrastrukturo z načrtovano novo progo.

“V Sloveniji take hitrosti niso smiselne. Dovolj bi bilo, da bi proga omogočala hitrosti do 160 km/h. Če bi dosegli povprečno hitrost 100 km/h, bi zmagali. Slovenija je geografsko tako majhna, da nič ne profitiramo, če bi vlaki vozili 250 km/h,” poudarja Andrej Godec, nekdanji šef direkcije za vlaganja v železniško infrastrukturo. Za primerjavo, na obstoječih tirih je povprečna hitrost tovornih vlakov 30 km/h.

Načrta investicije še ni

“Časovnica za izvedbo projekta še ni predvidena. Študija bo šele odgovorila na vprašanje, kakšne so pričakovane potrebe po razvoju železniške infrastrukture, ki bo v okviru vseevropskega prometnega omrežja potekala po Sloveniji,” poudarjajo na MIP in dodajajo, da bodo šele na osnovi grobe analize stroškov in koristi projekta lahko sprejeli nadaljnje odločitve o pripravi projekta.