Walterja Wolfa so 20. januarja aretirali v Vancouvru na zahodu Kanade na podlagi mednarodne tiralice ljubljanskega okrajnega sodišča zaradi izogibanja sodnemu postopku v zadevi Patria. Sodnica Holmesova se je odločala o tem ali lahko Wolf na odločitev o izročitvi Sloveniji počaka na prostosti.

Okrajno sodišče izpustitvi nasprotuje

Kot je na novinarski konferenci prejšnji teden povedala predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk, okrajno sodišče izpustitvi nasprotuje in je o tem obvestilo kanadsko tožilstvo. Na sodnem tajništvu v Vancouvru so pojasnili, da mora Wolf dejansko odšteti le 200.000 dolarjev, vendar pa mora imeti poroštvo za celotno vsoto.

Pri odločitvah o varščini je med drugim pomembna teža domnevnega zločina, kriminalna preteklost, finančne zmožnosti ter ali bo obtoženec ostal na voljo za nadaljevanje obravnave, ali pa bo skušal pobegniti iz države.

Ima več potnih listov

Walter Wolf ima več potnih listov, vendar pa bo slovenski primer absolutno zastaral 10. avgusta tako, da je v njegovem interesu, da ostane tam kjer je. Še posebej zato, ker se postopek za izročitev lahko zavleče. Sodnica je zato glavno obravnavo razpisala hitro, pa tudi zneske za varščino, ki se lahko tudi prekliče, je visok.

Urad javnega tožilstva v Vancouvru ni vračal klicev, vendar pa je izkušeni odvetnik s področja izročitev Daniel Brown iz Toronta pojasnil, da se lahko boj proti izročitvi raztegne vse do vrhovnega sodišča Kanade, kar je sicer redko, vendar pa je odvisno predvsem od finančnih zmožnostih obtoženca.

V primeru, da sodišče potrdi izročitev, pri čemer mora biti za domnevno obtoženčevo dejanje v Kanadi zagrožena zaporna kazen najmanj dveh let, se lahko Wolf v 30 dneh pritoži na ministrstvo za pravosodje. Če to izročitev potrdi, se lahko pritoži še na zvezno sodišče, boj pa se lahko nadaljuje vse do zveznega vrhovnega sodišča.