Načrti. Osemnajst agencij, več kot 1.500 uslužbencev, 92 milijonov evrov v proračunih. To je bilanca javnih agencij. Njihova ukinitev oziroma preoblikovanje je ena izmed ključnih predvolilnih obljub političnih strank.

Kje dobijo denar

Prihodke nekaterih agencij sestavlja predvsem proračunski, torej davkoplačevalski denar, medtem ko se druge preživljajo iz drugih virov. Agencija za pošto in elektronske komunikacije denimo iz storitev, ki jih opravijo za svoje kliente. Večina agencij je nastala tako, da so se nekateri organi preoblikovali ali združili, v nekaterih primerih pa so zaposlene prenesli z resornih ministrstev. Dve agenciji zaposlujeta manj kot deset uslužbencev, v štirih jih dela okoli 20. Šest agencij zaposluje okoli 50 ljudi, v štirih pa je več kot sto delavcev.

V rokah imajo 8 milijard

Agencijski proračuni segajo od razmeroma skromnih 310 tisoč evrov na Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem do 32 milijonov evrov, s katerimi razpolaga Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Nekatere agencije poleg tega upravljajo tudi državno premoženje. Absolutni rekorder pri tem je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN), ki ima pod sabo za kar 8,6 milijard evrov državnega premoženja.

Ukinjanje vsepovprek

Zoran Janković bi rad ukinil "vse agencije, direktorate, urade in komisije, ki so podaljšana roka oblasti in ne opravljajo svoje vloge". Podobno kot druge stranke pa pri njihovem seznamu ni konkreten. V SDS bi nekatere združili, Gregor Virant pa kot primer agencije, kakršne bi ukinil, ker "so nepotrebne ali pa se njihove naloge lahko bolj smotrno opravijo drugače", navaja AUKN. To bi ukinili tudi v SLS, upravljanje premoženja pa prenesli v kabinet predsednika vlade. V Pahorjevi SD opozarjajo, da "ni mogoče kar tako čez palec našteti agencij, skladov, uradov in zavodov, ki bi jih bilo treba ukiniti". Namesto tega predlagajo racionalizacijo javnega sektorja s centralizacijo podpornih služb.

Foto: Žurnal24 agencije Na AUKN na pozive o ukinitvi pravijo, da s svojim delom pripomorejo k strokovnemu upravljanju državnega premoženja “v smislu doseganja bistveno boljših poslovnih rezultatov posameznih družb”. Nekatere druge agencije sicer dopuščajo, da bi se združile s kakšnim drugim organom, večina pa hoče ohraniti samostojnost.

Koliko je stala ustanovitev agencij?

Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke: 1,1 milijona evrov
Javna agencija za energijo: 200 tisoč evrov
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem: 180 tisoč evrov
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb: 150 tisoč evrov
Javna agencija za civilno letalstvo: 11.014 evrov
Javna agencija za raziskovalno dejavnost: 1.982 evrov
Brez stroškov. Nekatere agencije so bile ustanovljene brez stroškov, ker so bila nanje prenesena sredstva iz ukinjenih ali združenih uradov.