Foto: Dare Čekeliš Suzana Kos Najprej dejstvi. Prvič, spadamo med države z enim od najmanjših deležev obdelovalnih površin na prebivalca, in drugič, naš delež samooskrbe s hrano je nizek. Smo menda zadnji po stopnji samooskrbe, a prvi po kvadratnih metrih marketov. In če se finančna kriza ponovi pri trgovanju s hrano, bo Slovenija najranljivejša država v Evropi. Argumenti, ki jih uporabljajo predlagatelji zakona o znižanju odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih površin v zazidljivo, so v tej luči seveda povsem neprepričljivi.

Strah stroke in ekologov. Včeraj so v parlament prinesli 3.500 podpisov ljudi, ki se bojijo posledic igranja s kmetijskimi zemljišči. Lani je bila odškodnina uvedena, letos bo ukinjena oziroma zminimizirana. Področje očitno nima strateškega koncepta. "Vse uspešne države strategijo imajo ... Mi ne, z ritjo podiramo tisto, kar smo že zgradili. Ne vemo, kdo smo, kakšne so naše vrednote in kaj naj sploh podpiramo. Zato bodo propadali še naprej," je zapisal eden od spletnih komentatorjev in pod njegovo mnenje se z lahkoto podpišem tudi sama.

Nenavadno je dejstvo, da je na Obali kvadratni meter njive nekajkrat dražji od metra precej rodovitnejše prekmurske črnice. Namigi kmetovalcev, da se pri pogodbah o zakupu s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije dogajajo "nenavadne" stvari, pa morda kažejo, da je mogoče verjeti govoricam, da je med "kmetovalci" na Obali vrsta bolj ali manj znanih imen, ki jih bolj kot njive zanima predvsem – bližina morja.

Komentar se navezuje na članek Ne kmetje, ampak vikendaši.