Predstavniki države so se v sredo zaradi reševanja romske problematike mudili na Dolenjskem in v Beli krajini. Notranji minister Boštjan Poklukar je županu Škocjana Jožetu Kaplerju obljubil okrepitev policijskih aktivnosti, županja Metlike Martina Legan Janžekovič pa je državni sekretarki Helgi Dobrin pojasnila, da se po dolgoletnem zglednem sobivanju z Romi pojavljajo nove generacije, ki so vse bolj predrzne in agresivne, in zahtevala enakost pred zakonom za vse.

V kolikšni meri zakon Rome sploh doseže, še bolj pa ustrezno sankcionira, se sprašuje tudi 40-letni Danijel Supančič iz Mihalovca, streljaj od Dobove. Po brutalnem napadu 27. februarja letos se je v službo vrnil prejšnji mesec.

Zgodilo se je po družinskem izletu

Foto: D. M. Danijel Supančič "Z družino si radi ogledujemo gradove in tisti torek, ko sem vzel dopust, smo jih nekaj obiskali na Hrvaškem. Nazaj grede smo se nekaj po šesti popoldne ustavili v Tušu v Dobovi. Žena je šla z mlajšim otrokom po nakupih, jaz pa sem s starejšim čakal v avtu. Takrat je k nama pristopil Rom, visok vsaj 190 centimetrov. Odprl sem vrata, v tistem pa že začutil udarec. Nisem vedel, da me je v resnici dvakrat zabodel. Otrok je paničen stopil iz avta, jaz sem vpil, naj sede nazaj. Napadalec je zbežal, najbrž tudi zato, ker so zaradi hrupa iz trgovine prihajali ljudje. Rekel sem jim, naj gredo noter, tam je bolj svetlo in varno," nam je povedal Supančič, ki dobro ve, kako reagirati v takšnih situacijah, saj dela kot varnostnik.

"Tedaj, najbrž zaradi adrenalina, še vedno nisem čutil, da bi bil zaboden, otrok mi je rekel, da krvavim. Naenkrat sem začel pljuvati kri in začelo se mi je vrteti. Trgovko sem prosil za vodo, kakšen liter sem jo spil, in legel na bok, prepričan, da se bom onesvestil. Menda sem se trikrat, med vmesnim zbujanjem pa si slekel majico, ki mi jo je nek delavec iz Dobove tiščal na obe rani. Žena je medtem klicala pomoč."

Hitra reakcija zdravnika

Supančiča so prepeljali v brežiško bolnišnico in po prvem rentgenskem slikanju ugotovili, da pljuča niso predrta. Toda čez dobro uro se je njegovo stanje poslabšalo: "Med dihanjem sem čutil, da mi zrak uhaja iz hrbta. Zdravnik dr. Darko Salaković je takoj prepoznal hemopnevmotoraks in me operiral, saj bi se mi pljuča sesedla, zavoljo nabiranja krvi pa je grozil še infarkt. Vstavili so mi drenažo, tlak sem imel takrat 70/30, srčni utrip pa 190. Dr. Salaković mi ni samo razlagal stanja, ampak je bil tudi psiholog, ves čas se je pogovarjal z mano in se še kasneje, ko mu ni bilo več treba, zanimal, kako okrevam. Kapo dol pred takim zdravnikom. Ne tako dolgo nazaj je prišel iz Beograda."

Foto: osebni arhiv Danijel Supančič

Oči ima na hrbtu

Po petih dneh bolnišnične nege in štirih mesecih bolniškega staleža je postalo jasno, da trajnih posledic ne bo. "Ostale pa so psihične. Kamor koli grem, imam oči na hrbtu," je dejal Supančič, ki ne more razumeti, da je napadalec ovaden samo zaradi povzročitve hude telesne poškodbe, ne pa poskusa uboja. Kar zares ni logično – na Žurnalu24 smo denimo poročali o primeru, ko je obtoženi zgolj izvlekel nož, pravzaprav pipec, ne da bi prizadejal kakršno koli poškodbo, in je bilo to opredeljeno kot poskus uboja. Je pa res, da lahko tožilstvo po končani preiskavi na sodišče vloži obtožnico po kvalifikaciji za hujše kaznivo dejanje.

Foto: osebni arhiv Danijel Supančič Da je skoraj brez dvoma šlo za poskus uboja iz maščevanja, potrjuje dejstvo, da se osumljenec in žrtev poznata. Po pripovedovanju Supančiča, nekdanjega rokometaša, ki je igral v prvi državni ligi za RK Dobova in eno leto za RK Krško, zdaj pa je aktiven v športnem veteranskem društvu Dobova, se je ključni incident pripetil maja lani: "Na tradicionalnem veteranskem turnirju v Dobovi smo po simbolični ceni stregli hrano in pijačo, otroci, tudi romski, so vse dobili zastonj. Nato je prišlo do pričkanja med Romi in ostalimi, ki so jih odgnali. Povoda ne poznam, ker nisem bil zraven, imel sem svoje organizatorske zadolžitve. Tako sem moral na zaključno večerjo v Kapele dostaviti kup darilnih vrečk. Nositi sta mi jih pomagala moj in bratov otrok in ko smo šli po cesti, so mi Romi, ki so stali na drugi strani, navrgli, da so jih pregnali s prireditve. Odgovoril sem jim, da naj se sami zmenijo, ker jaz nimam nič s tem, takrat pa je cesto prečkal kasnejši napadalec izpred Tuša in nekaj navrgel otrokoma. Rekel sem mu, naj neha, on pa je spustil pločevinko piva in me usekal po ličnici. Odvrgel sem darilne vrečke in sva se prerivala čez cesto, spotaknila in padla v jarek. Potem so prileteli naši rokometaši in stopili vmes."

Udaril občinskega svetnika

Po Supančičevih besedah so mu takrat tudi izmaknili torbico s približno 70 evri, eden od mladoletnih Romov jo je menda spravil v avto. Toda policisti naj ne bi ukrepali zaradi tega, kot tudi ne, ko je po njihovem prihodu, torej vpričo njih, nek drug Rom udaril občinskega svetnika.

"Junija in julija lani mi je ta Rom prišel večkrat grozit v trgovino v Novem mestu, kjer sem takrat delal, nazadnje mi je zabrusil, da sem gotov. Takrat je bil po naključju v lokalu kriminalist v civilu, ki sem mu rekel, da bom možakarja prijavil, pa me je vprašal, zakaj, saj so samo grožnje," je nadaljeval Supančič. "Roma po tistem nisem videl do 27. februarja."

Na delovnem mestu pa zato redno videva druge, prav tako agresivne: "Prejšnji ponedeljek sem v trgovskem centru v Brežicah opazil, da kradejo, odredil varnostni pregled in jih poučil, da ga imajo pravico zavrniti, vendar bom v tem primeru moral poklicati policijo. Rom je naslednji trenutek zavpil ženi, naj mu poda solzivec, meni pa 'Ubili te bomo, pi... ti materina'. Rekel sem mu, da ga bom zadržal in poklical policijo. V tem času se je zbralo že več Romov, tudi pred trgovino, on pa je prijel za solzivec, ki mu ga je podala žena. Zbil sem mu ga z rok in uporabil strokovni prijem. Policisti so vse skupaj popisali, jaz pa sem tokrat podal prijavo zaradi groženj."

Sicer pa po njegovih izkušnjah trgovci sploh ne prijavljajo več tatvin, saj so bile tudi prodajalke tarče groženj. Podobno je s kmetovalci, ki požrejo kraje pridelkov. "Toda po drugi strani Romi suhomesnate izdelke ali drva po ugodni ceni prodajo večinskemu prebivalstvu, ki dobro ve, da gre za ukradeno robo. Od kdaj pa imajo Romi hosto? Stvari niso tako enoznačne."

Nihče ne nese mleka v hladilnik

Kot zatrjuje, se razmere ne slabšajo iz leta v leto, ampak iz meseca v mesec, tedna v teden: "Ker se ne zgodi nič, je ljudi strah. Mene je strah, ker inštitucije ne delujejo, zato se pojavljajo pozivi k samoorganiziranju večinskega prebivalstva. A to ni rešitev, to je narobe, vodi v anarhijo, nasilje rodi nasilje. Reagirati mora politika. Če bi ji bilo v interesu, levim in desnim, bi ta problem že rešili. Dokler pa bodo stranke živele v preteklosti in si metale polena pod noge, ne bo sprememb."

Svojo izjavo je duhovito ilustriral - tetrapak mleka, ki je bil na mizi med najinim pogovorom, je pomaknil v levo: "Tukaj ga hočejo levičarji." Nato ga je prestavil na desno: "Tukaj ga hočejo desničarji. Nobeden od njih pa ga ne bo nesel v hladilnik."

Danijel Supančič resno razmišlja, da bo zaradi pogojev dela zamenjal službo, "ne izključujem pa niti, da se ne bom politično aktiviral".

domen.mal@styria-media.si