Stranka pričakuje tudi odgovor, za kaj bo namenjen denar iz zadnje "pregrešno drage" zadolžitve z izdajo obveznic, je po seji izvršilnega odbora SLS kot ključno vprašanje izpostavil predsednik SLS Franc Bogovič.

Kupuje se socialni mir

Glede na sporočila v zadnjih tednih pa SLS ocenjuje, da je ta denar "najet več ali manj zato, da se kupuje socialni mir, da se gremo tudi s tem denarjem demokratični socializem". Na drugi strani lahko po mnenju Bogoviča s tem preko obljubljenih ukrepov za sanacijo podjetij "napajamo omrežja, ki so že dodobra izčrpala državo".

SLS prestavitev seje DZ, na kateri naj bi v ponedeljek odločali o referendumskih spremembah, želi zlasti zato, ker je po njihovem mnenju sedaj prioriteta odločanje o fiskalnem pravilu in drugih javnofinančnih ukrepih, ki jih mora Slovenija poslati v Bruselj še ta teden.

SLS želi namreč dati možnost civilni družbi in ostali zainteresirani javnosti, da opravijo še dodatno razpravo o spremembah referendumske ureditve, preden se tako korenito poseže v sistem demokratičnega odločanja. Sicer pa so v SLS z zadnjim predlogom sprememb referendumske ureditve veliko bolj zadovoljni, kot so bili na začetku teh postopkov.

Obstrukcijo glasovanja o referendumski ureditvi, če bo to pred glasovanjem o fiskalnem pravilu, je sicer že napovedala SDS.

Številke jih niso prepričale

Tudi po mnenju stranke SLS mora fiskalno pravilo začeti veljati leta 2015, medtem ko želi vladna koalicija to letnico premakniti za nekaj let. V SLS po posvetovanju z strokovnjaki s področja ekonomije pravijo, da jih trenutne številke o finančnem stanju ne prepričajo k premiku letnice uveljavitve fiskalnega pravila. Besedilo predloga ustavnega zakona namreč po navedbah Bogoviča dopušča dovolj prožnosti za prilagoditev javnofinančnim razmeram.

Nikakor pa ne bi v SLS želeli, da se država že apriori odpove varčevanju. Po besedah Bogoviča smo v zadnjih tednih tudi dobili jasne signale, da z enormnim zadolževanjem ne moremo več nadaljevati.

Spomnil je, da je Slovenija že na 60 odstotkih zadolženosti, z odlaganjem proračunske uravnoteženosti v leto 2017 pa bo naredila še dodatnih 15 ali 20 odstotkov primanjkljaja skozi neuravnotežen proračun, poleg tega pa še okoli 15 odstotkov za sanacijo bank. Tega si, kot pravi, ne smemo privoščiti.

"Zaman je strašiti ljudi, da bodo pokojnine nižje. Če ne bomo začeli z uravnoteženjem proračuna, se bomo čez kakšno leto začeli spraševati, ali pokojnine sploh še bodo ali ne," je posvaril predsednik SLS.

Zgroženi, ker ni konkretnih številk

Vlada mora zato po njegovih besedah sprejeti zelo jasen reformni program in program stabilnosti, v katerem bodo ti ukrepi zapisani. V SLS so zgroženi nad tem, da v osnutku reformnega programa ni konkretnih številk, o tem pa naj bi vrh koalicije razpravljal šele v ponedeljek zvečer. Bogovič se tako sprašuje, kdaj bo vlada to uskladila z opozicijo in civilno družbo.

Izpostavil je, da morajo ljudje vendarle vedeti, kakšne ukrepe bo vlada poslala v Bruselj.