“Kriza nedvomno vpliva na porast trgovine z ljudmi,” ocenjuje nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin. Po njegovi oceni obstaja resna nevarnost, da postane trgovina z ljudmi celo strukturna komponenta nekaterih gospodarskih panog, kot so kmetijstvo, tekstilna industrija in gradbeništvo.

Novi načini izkoriščanja

“Po našem mnenju trgovina z ljudmi ni v upadu, temveč si trgovci z ljudmi izmišljujejo vedno nove načine izkoriščanja žrtev,” pravi vodja društva Ključ Katjuša Popović. Trgovina z ljudmi je po njenih besedah ena od najbolj dobičkonosnih dejavnosti organiziranega kriminala. Po izračunih Mednarodne organizacije dela znaša letni dobiček, povezan s trgovino z ljudmi, več kot 23 milijard evrov.

Po mnenju Čurina je trgovina z ljudmi neizbežno dejstvo, ki se glede na potrebe družbenega povpraševanja pa tudi dejavnike krize, migracijske tokove, nestrpnost in kršenje človekovih pravic samo še stopnjuje. “Trgovina z ljudmi je vse bolj kompleksna, prepletena v pore legalnega ter tako težko prepoznavna in dokazljiva,” pojasnjuje. Še pred osmimi leti so bile žrtve večinoma brez legalnega statusa in del številnih legalnih pribežnikov. “Današnje so žrtve trgovanja v Sloveniji v glavnem ljudje z urejenim statusom delovnih dovoljenj in tudi bivanja,” dodaja.