Na začetku oktobra je učenec na Osnovni šoli (OŠ) Gornja Radgona po prepiru fizično napadel drugega učenca, je potrdila gornjeradgonska policija. O dogodku jo je po uradni dolžnosti obvestila Splošna bolnišnica Murska Sobota. Ravnatelj OŠ Dušan Zagorc je prepričan, da je med dvema fantoma, sicer prijateljema, nastal le manjši nesporazum. "Poškodba se je zgodila nehote. Sicer pa je na naši šoli, kar se nasilja tiče, zelo mirno," pravi, medtem ko naš vir trdi, da se je zgodil incident, ki ga policiji ni hotel ali si ga ni upal prijaviti nihče.
• Gospodarski položaj. Negotovost, nestrpnost in slab ekonomski položaj staršev, ki se ukvarjajo z eksistenčnimi problemi ter zato manj informirajo in nadzirajo otroke, so razmere, ki spodbujajo nasilje med mladoletnimi.
• Vandalizem. Želja po izstopanju in moči vodi v vandalizem in nasilje nad vrstniki. Pogled nazaj pokaže, da je otrok take poteze kazal že v vrtcu ali na začetku OŠ, pravijo strokovnjaki, vendar po navadi ne ukrepamo, dokler ne nastanejo resne težave.
Avtoritete šole ni več
"Da poskušamo nasilje med vrstniki pomesti pod preprogo, je najslabša možnost," pravi Tatjana Mušič, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na generalni policijski upravi. "Če na neki šoli pravijo, da nasilja ni, to lahko pomeni, da ga ne opazijo ali pa si zatiskajo oči. Vprašati se je treba, kakšne mehanizme imajo za ukrepanje. Največja nevarnost je, da teh mehanizmov ni," dodaja. Policisti so v prvi polovici leta na šolah obravnavali 60 kaznivih dejanj. Lani so učenci in dijaki zagrešili 98 kaznivih dejanj, pred petimi leti pa 26 manj. "Ob zmanjšani moči oziroma avtoriteti šole si marsikdo dovoli več," pove vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto.
Grozijo tudi starši
Sredi oktobra smo v Žurnalu24 poročali o izživljanju dijakov drugega letnika jeseniške srednje šole nad profesorjem. Dijak je bil kaznovan z ukorom, razmere pa naj bi se umirile. A naš vir pravi, da se te z vsako generacijo slabšajo in da naj bi nekateri dijaki profesorjem celo grozili. "Verjamem, da je takega zastraševanja veliko več, kot vemo. Učiteljice, ki dogajanja niso prijavile, sem slišala govoriti o tem, kako jih konec šolskega leta prihajajo zastraševat celo starši: 'Če moj otrok ne bo izdelal razreda, boste že videli!'" razlaga Mušičeva.
Mile kazni
Kaznivih dejanj, v katerih so bili obravnavani mladoletni, je bilo letos že 241, lani je policija v vsem letu obravnavala 412 kaznivih dejanj mladoletnikov, leta 2005 pa 333.
Vzgojni ukrep ali kazen sta bila lani izrečena 418 mladoletnikom. Največ jih je bilo obsojenih zaradi velike tatvine, sledita tatvina in lahka telesna poškodba. Dobra polovica je za sankcijo dobila nadzor organa socialnega varstva, kar je po ukoru in navodilih najblažji ukrep.
Starši se izmikajo
"Otrok mora dobiti več možnosti, da se nauči, katera ravnanja v družbi niso sprejemljiva, za to pa potrebuje podporo celotne družinske mreže," pravi Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, ki opozarja na težave s starši: "Center za socialno delo nima pravih vzvodov, da bi starše prisilil k sodelovanju. Starši to vedo in se izmikajo, dokler se kazniva dejanja ne stopnjujejo do take mere, da otrok zaide zelo globoko v težave."
tako stanje pa je zato, ker ima mularija preveč pravic<br />noben jim nič ne sme, ker s tem kršijo njihove …