Policija je v zadnjih petih letih obravnavala 95 posameznikov, ki so poskušali ustrahovati ali kako drugače groziti pričam, ki bi jih lahko obremenile oziroma jim škodile v postopkih pred policijo, tožilstvom in sodišči.

Največ primerov ustrahovanja prič in oviranja dela organov je policija preiskovala leta 2011. V zadnjih petih letih so jih največ obravnavali na ljubljanski policijski upravi.

Če ne boš lagal, jih boš dobil

Večino groženj so zaradi strahu policiji prijavile priče same. Posamezniki naj bi jim namreč grozili s smrtjo in nasilnimi telesnimi obračuni, če v postopkih ne bi po potrebi lagali v njihovo korist. "Uporabljena je tudi fizična sila, na primer brcanje in boksanje, ki pri oškodovancih povzroča resne poškodbe. Pogosto je tudi vzbujanje resnega strahu in občutka ogroženosti pri oškodovancih, pričah v sodnih postopkih," ugotavljajo na policiji.

Resne preverja kriminalist

Posameznike, ki se poskušajo s takšnim ustrahovanjem izogniti postopkom oziroma kaznim, ki jim grozijo zaradi kriminalnih dejanj, običajno doleti še do petletna zaporna kazen. Največ primerov ustrahovanj raziščejo policisti lokalnih policijskih postaj, kamor se po pomoč najprej zatečejo tisti, ki so ustrahovani. "Če gre za obsežnejše zadeve, se v preiskavo vključijo kriminalisti sektorjev kriminalističnih policij," dodajajo na policiji.

Nacionalni preiskovalni urad trenutno med drugimi preiskuje tudi Dejana Vidmarja, enega od dveh domnevnih roparjev sefov banke SKB v središču Ljubljane leta 2005. Vidmar naj bi namreč poskušal groziti, ustrahovati in z različnimi prijemi pritiskati na priče, ki bi mu lahko škodile v praktično vseh postopkih, ki jih različna sodišča trenutno vodijo proti njemu.