Pred leti je bile uvedena dodatna olajšava za tiste z najnižjimi dohodki. A minimalna plača je zdaj že skoraj previsok dohodek. Po novem znaša minimalna plača 1074,43 evra bruto. Kdor na mesec zasluži 35 evrov bruto več, do višje splošne olajšave ni več upravičen.

Dohodnina se sicer obračuna na letni ravni, a se na srečo regres in nagrada za delovno uspešnost ne prištevata v skupni znesek.

"Tako regres kot tudi del plače iz naslova poslovne uspešnosti (tako imenovane božičnice oziroma 13. plače) do višine 100 % povprečne mesečne plače v posameznem obdobju ne upoštevata v letno odmero dohodnine, kar pomeni, da se tudi do navedene višine ne upoštevata pri skupnem dohodku za določitev upravičenosti do dodatne splošne olajšave," so nam pojasnili na ministrstvu za finance.

Se pa seveda upoštevajo plačila nadur, sobotnega ali nedeljskega dela, ter morebitni drugi dodatki.

"V primeru, da posameznik prejme le minimalno plačo in nobenega drugega dohodka, ki se mu vševa v letno odmero dohodnine, je bil tako v preteklih letih, kot bo tudi v tem letu, še vedno upravičen do dodatne splošne olajšave. Torej zgolj zvišanje minimalne plače ne bo imelo vpliva na upravičenost do tako imenovane dodatne splošne olajšave. S tem torej tudi ni potrebe po dodatnem zviševanju meje za upravičenost do dodatne splošne olajšave za prejemnike minimalne plače," kljub temu menijo na ministrstvu za finance.

Kdor prejema le minimalno plačo in nobenega drugega prejemka ali dodatka, je vsak mesec upravičen do dodatne splošne olajšave, ki mu prinese 7,93 evra mesečnega prihranka pri dohodnini.

Presenetljivo je do dodatne splošne olajšave upravičenih ogromno davčnih zavezancev. "Na podlagi podatkov odmere dohodnine za leto 2019 je bilo skupaj 825.141 davčnih zavezancev (okoli 50 % vseh), ki so uveljavljali t.i. dodatno splošno olajšavo," so nam pojasnili na ministrstvu za finance.

A večinoma ne gre za zaposlene. Olajšava namreč pripada vsem, ki imajo manj kot 13.316 evrov (bruto) dohodkov v enem letu, večinoma gre za upokojence in tiste, ki opravljajo študentsko delo.

Predlog Zakona o dohodnini, ki naj bi občutno zvišal splošno olajšavo in je v zakonodajnem postopku ne predvideva ukinitve navedene olajšave.

Dodatna splošna olajšava je bila uvedena v letu 2008 za tiste z najnižjimi dohodki, da se je omililo negativne posledice rasti cen življenjskih potrebščin za tiste z najnižjimi dohodki. Nekaj let je bila določena tako, da je preseganje meje zaradi regresa ali nagrade (ko sta se ta še vštevala v skupni dohodek) pomenilo, da so morali ljudje na minimalni plači doplačati nekaj sto evrov dohodnine. Zdaj je višina olajšave urejena zvezno z na prvi pogled precej zapleteno formulo. 

Na mesečni ravni je meja 1109,74 evra prihodkov. Pod to mejo je splošna olajšava 291,67 + (1.558,37 - 1,40427 x bruto dohodek), nad njo pa 291,67 evra.

Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava (o čemer obvesti delodajalca), se davčna osnova zmanjša na 291,67 evra.

janez.zalaznik@styria-media.si