Zamisel o zakonu o malem delu je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pred več kot enim letom predložila Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), in sicer kot priložnost za ureditev možnosti za delo upokojencev. Pripravljavci so k zakonu kasneje dodali še študente in delavce.
Mateja Kožuh Novak, predsednica Zdusa je za zurnal24.si dejala, da bo po koncu recesije delavcev marsikje primanjkovalo, predvsem kar zadeva medsebojno pomoč starejših, zato se je rodila zamisel o zakonu o malem delu. "Zamisel je nastala ob projektu Starejši za starejše, kjer smo ugotovili, da starejši doma potrebujejo različne oblike pomoči, ki jih mladi gotovo ne potrebujejo, na primer zamenjati žarnico. K pomoči smo povabili vse naše člane in takrat je nastala ideja, da bi tudi sami imeli servis, kjer bi povezovali uporabnike in izvajalce, da ne bi spodbujali dela na črno. Nad idejo o malem delu na ministrstvu sicer najprej niso bili navdušeni, kasneje pa so k zakonu dodali še študente in delavce."
Upokojenci ničesar ne izgubljajo
Z malim delom upokojenci ničesar ne izgubljajo, pač pa dobivajo možnost za legalno opravljanje občasnega dela, kar lahko bistveno pripomore k njihovemu aktivnemu staranju, ohranjanju socialnih stikov, telesno-duševnih sposobnosti, prinaša pa tudi možnosti dodatnega zaslužka, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Zaslužek od malega dela, če ga bodo želeli opravljati, nima nikakršnega vpliva na njihovo pokojnino ali na njihov status upokojenca. Delali bodo lahko 60 ur mesečno in letno zaslužili do 6 tisoč evrov. Hkrati pa se bo del sredstev iz dajatve iz malega dela namenil za projekte, namenjene večji socialni vključenosti upokojencev.
Žrtve so študenti
"Študenti bodo po novem dobili več, več denarja bo šlo tudi v štipendije," je še dodala Kožuh Novakova. "Omejitev študentskega dela je zelo pametna poteza, saj so se te oblike prej zelo zlorabljale. Po novem lahko letno opravijo 720 ur in dobijo do 6 tisoč evrov, kar je tudi precej. V pogovorih s študenti smo jim vedno govorili, da so prav oni največje žrtve študentskega dela, ker so slabo plačani, večino denarja pa poberejo posredniki," še meni predsednica Zdusa.
Študenti in sindikati proti malemu delu
Predlogu zakona študentske organizacije ostro nasprotujejo. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so bili že večkrat jasni, da so nad predlogom ogorčeni, saj menijo, da predlog ukinja študentsko delo in poudarjajo, da je malo delo dobro za upokojence, nikakor pa ne za študente, dijake in brezposelne. "Takšna oblika dela bi v Sloveniji pripeljala do povečanja deleža nestabilnih in atipičnih zaposlitev," menijo v Šosu.
V zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa menijo, da bo zakon o malem delu krepil zaposlovanje v negotovih oblikah dela, spodbujal nelojalno konkurenco in da bo izkoristil stisko socialno ogroženih ljudi. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je večkrat opozoril, da bi moral zakon težiti h krepitvi zaposlovanja za nedoločen čas, a da bo ravno obratno. Tudi nadzor nad zlorabami po njegovem ne bo učinkovit.
Nova kultura na obzorju
"Na eni strani je strah sindikatov upravičen, na drugi pa je država poskrbela, da se tudi malo delo šteje v pokojninsko dobo in da delodajalci ne morejo kar v nedogled opravljati malega dela ... Menim, da je prav, da so prijavljene vse oblike dela in da bi plačevali davke, če želimo socialno državo. Preprosto gre za vzgojo nove kulture. Zakon bo študentom gotovo v korist, pri delavcih pa bomo videli ... Delodajalci so pač spretni z iskanjem lukenj v zakonodaji," je o predlogu zakona o malem delu še dejala Mateja Kožuh Novak.