Malo delo bo po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika prineslo bistveno več socialnih in ekonomskih pravic vsem začasnim oziroma občasnim delavcem, kot pa jih zagotavlja trenutni sistem.
Mladi bodo lažje prišli do redne zaposlitve
Svetlik ob tem zavrača nekatere trditve, ki se pojavljajo v zvezi z zakonom o malem delu, denimo da bo malo delo nadomestilo redne zaposlitve. Kot pojasnjuje, prav študentsko delo nadomešča redne zaposlitve, saj je to področje popolnoma neurejeno.
Svetlik težko ocenjuje, koliko bi novi zakon vplival na stopnjo brezposelnosti, a predvideva, da bi na ta račun v začetku prišli do 10 tisoč več rednih delovnih mest.
Zagotovljeno plačilo in urna postavka
Svetlik tudi ne pristaja na trditev, da malo delo krati pravice delavcem. Malo delo po njegovih besedah prinaša bistveno več socialnih in ekonomskih pravic vsem delavcem, ki opravljajo občasna in začasna dela – zagotavlja plačilo, minimalno urno postavko, vštevanje v pokojninsko dobo in priznavanje formalnih izkušenj.
Sicer pa minister poudarja, da niti študentsko delo sedaj ne nudi bolniškega nadomestila, malice ali regresa. Zagotovil je tudi, da se zaradi zakona o malem delu ne bo ukinil noben socialni transfer.
Poudaril je še, da slovenskega zakona o malem delu ne moremo primerjati z nemškim, saj v Nemčiji malo delo opravljajo večinoma tisti, ki so že redno zaposleni, medtem ko pri nas vključuje študente, brezposelne in upokojence. Nemška ureditev je po njegovem bolj primerljiva s trenutnim sistemom študentskega dela v Sloveniji. Bolj primerna bi bila primerjava z avstrijskim sistemom. Ob tem dodaja, da bo naš zakon zagotovil več pravic, kot jih omogoča avstrijski.
Sindikati odločno proti
Predsednica odbora za mlade pri ZSSS Simona Gros je opozorila na problematiko mladih. Prek študentskih napotnic dela 150 tisoč oseb, kar je 84 milijonov ur letno. Malo delo je po njenih besedah tako oblika dela, "ki mlade v bistvu navaja na prekerno delo in življenje". "Ko te potrebujejo, te pokličejo z že določeno urno postavko, in ko te ne potrebujejo, te odpustijo," pravi.
Razmere na trgu dela so se po njenih besedah tako spremenile, da ne gre več za vprašanje, ali smo za ali proti zakonu, ampak bi morali reševati pereče težave mladih, kot sta zaposlitev in stanovanjska problematika. Pri tem upa, da se bo spet prebudila tudi medgeneracijska solidarnost in da bodo mladi lahko odločali o svoji usodi.
Prvak ZSSS Dušan Semolič pa je spomnil na uredbo o delu za določen čas iz leta 1994, ki naj bi bila izjema, a je takšno delo postalo pravilo. Tudi z malim delom bo enako, pravi.
V Sindikatu upokojencev Slovenije so se po besedah predsednika Miloša Mikoliča v razpravah ves čas zavzemali za izboljšanje položaja upokojencev, a brez rezultata. "Upokojence vseskozi pozivamo k udeležbi na referendumih proti škodljivemu zakonu o malem delu", je poudaril in dodal, da bo malo delo škodovalo pokojninski blagajni; prispevki od malega dela so namreč dobrih devet odstotkov, od rednih služb pa 24,35 odstotka.