Čeprav je od začetka šolskega leta minilo že šest mesecev in so že potekali informativni dnevi za vpis na srednje šole in fakultete za prihodnje šolsko leto, štipendij oz. zavrnjenih vlog še niso dobili vsi dijaki oz. študentje, ki so zanje zaprosili. 

Odločbo prejeli skoraj vsi

"Sklad je odločil o večini vlog za pridobitev in nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije. Ostalo je le nekaj deset posameznih primerov, ki še čakajo na odločitev, saj vloge po pozivu organa s strani strank še niso bile ustrezno dopolnjene oziroma se stranke, ki izpolnjujejo pogoje tako za državno kot za Zoisovo štipendijo, še niso opredelile, katero od teh štipendij bi želele prejemati," nam je prejšnji teden pojasnila Katja Kralj Tomšič z Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. "Pri manjšem številu vlog se še ugotavlja ustreznost izjemnih dosežkov. O teh vlogah bo odločeno takoj, ko bodo ustrezne dopolnjene oziroma ko bodo pridobljeni vsi potrebni podatki za odločanje."

Odličen, z nagrado iz fizike, a zavrnjen

Med tistimi, ki so odločbe že prejeli, je veliko razočaranih, predvsem zaradi spremenjenih pravil. "Po šestih mesecih težkega čakanja na Zoisovo štipendijo sem doživel šok. Zavrnitev štipendije, ker najvišje priznanje na državnem tekmovanju iz fizike za srebrno Stefanovo priznanje ni ustrezni dosežek," je zapisal eden od naših bralcev. 

"Profesorji na naši gimnaziji so nam dejali, da s temi vrhunskimi državnimi priznanji lahko uveljavljamo Zoisovo štipendijo, sploh tisti, ki imamo še odličen uspeh." Bralec je še toliko bolj nejevoljen, ker so, kot pravi, nekaterim študentom za enako srebrno Stefanovo priznanje dodelili štipendijo, drugim pa jo za isto priznanje zavrnili. "Kako je dopustno, da isti sklad na skupnem enotnem naslovu dela take razlike med nami za isti dosežek," se sprašuje bralec. 

Tekmovanje se enkrat šteje, drugič ne

Na Skladu pojasnjujejo, da se Stefanovo priznanje na tekmovanju šteje, če je doseženo na tekmovanju, ki izpolnjuje vse pogoje in izpolnjuje tudi vse ostale pogoje glede samega dosežka. "Če tekmovanje za Stefanova priznanja v šolskem letu 2014/2015 izpolnjuje vse pogoje, ni nujno, da jih bo to tekmovanje izpolnjevalo tudi v šolskem letu 2015/2016," pojasnjuje Kralj Tomšičeva. "Prav tako lahko izpolnjuje pogoje tekmovanje za srednješolce, tisto za osnovnošolce pa ne."

Poleg tega na Skladu ugotavljajo še ustreznost samega dosežka. "Tudi če je tekmovanje ustrezno in izpolnjuje pogoje, ni nujno, da je sam dosežek ustrezen oz. ga je možno upoštevati – npr. priznanje iz 8. in 9. razreda osnovne šole je možno upoštevati le ob prehodu v srednjo šolo, ob vpisu v 2. letnik srednje šole pa ne več," pojasnjuje Kralj Tomšičeva. "Prav tako ni možno upoštevati bronastega priznanja z istega tekmovanja, kjer se upoštevajo le srebrna in zlata priznanja na državni ravni ali pa se vlagatelju ne upošteva srebrno priznanje, ker je bilo doseženo na področni ravni, medtem ko se upošteva srebrno priznanje, ker je bilo doseženo na državni ravni tekmovanja."

Vprašanje, kdo je nadarjen

Iz navedenega izhaja, da prihaja pri vlagateljih zaradi različnih okoliščin do razlik. "Je pa razlog, zakaj nek dosežek ni bil upoštevan, vedno naveden v odločbi," poudarja Kralj Tomšičeva. 

Ciril Dominko, direktor gimnazije Bežigrad in vodja tekmovanja iz fizike za Stefanova priznanja, ocenjuje, da je zdajšnji sistem podeljevanja Zoisovih štipendij popolnoma neustrezen, težava pa je nastala po zvišanju povprečnih ocen, zaradi katerih je bilo naenkrat preveč štipendistov. "Rešitev ni parcialna, ampak je problem potrebno rešiti z vprašanjem nadarjenih. Problem štipendij se bo po tem avtomatično rešil," poudarja. "Jasno je, da je v populaciji med dva do tri, ne pa deset odstotkov nadarjenih. Obstajajo strokovnjaki, ki vedo, kako se ugotovi nadarjenost - jo pokaže z določenimi testi in izkaže z rezultati."

Ne sme biti več kot petina prvih mest

Razočarani so tudi mnogi dijaki glasbenih šol, ki so jim bile štipendije kljub dosežkom na mednarodnih tekmovanjih zavrnjene. "Potem ko so večkrat nagrajenim vrhunskim glasbenikom že dodelili Zoisovo štipendijo za najvišje mednarodne dosežke, je kasneje ministrstvo štipendije razveljavilo," piše bralec. "Šok! In razlog za razveljavitve? Na mednarodnih tekmovanjih je bilo podeljenih več kot 20 odstotkov priznanj in prvih mest. Komu je lahko padlo na pamet, da je na tekmovanju podeljenih več kot 20 odstotkov prvih mest."

Če je na mednarodnem tekmovanju več kot petina dobitnikov nagrade, dosežek ne velja, ministrstvo pa ima kot nadzorni organ možnost, da odločbo o že podeljeni štipendiji razveljavi. "V primeru razveljavitev v obrazložitvi navede razlog, tako da je stranka seznanjena z razlogom in podlago za razveljavitev," pojasnjujejo na Skladu. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij v točki mednarodnih tekmovanjih določa, da se kot nagrade kot izjemni dosežek štejejo le, če jih prejme največ petina ali 20 odstotkov tekmovalcev ali tekmovalnih skupin. 

Fiziko in kleklanje merijo z istimi vatli

Nekatere bralce zanima tudi, ali se z istim vatlom merita recimo državni priznanji iz fizike in klekljanja. "Državno tekmovanje iz znanja klekljanja za priznanje Ivanke Florjančič je v preteklih letih izpolnjevalo predpisane pogoje," pojasnjujejo na Skladu. "Za tekmovanje v letu 2015/2016, če se bo odvijalo, pa jih bo seveda potrebno preveriti, kot se to počne za vsako izvedbo tekmovanja. Seveda mora tudi sam dosežek na teh tekmovanjih izpolnjevati predpisane pogoje. Bronasto priznanje ne bi bilo ustrezno, prav tako ne priznanje na šolski ravni, medtem ko bi zlato priznanje na državni ravni iz preteklega leta štelo kot ustrezno." 

Med izjemne dosežke se štejejo nagrade na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev, ki jih ministrstvo, pristojno za izobraževanje, sofinancira na podlagi javnega razpisa in potekajo na državni ravni. Natančne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tekmovanja, da se lahko nagrade na njih priznajo kot izjemni dosežki za Zoisovo štipendijo določa Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij.

irma.hus@zurnal24.si