Z današnjim dnem v veljavo stopa višji davek na dodano vrednost (DDV). Splošna stopnja DDV se z zdajšnjih 20 odstotkov zvišuje na 22 odstotkov, znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 odstotka na 9,5 odstotka.
V Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da zvišanje DDV ni primeren ukrep. Potrošniki se namreč na zvišanje davkov praviloma odzovejo z zmanjšanjem nakupov. V zbornici se zato sprašujejo, ali ne bo škoda, ki jo bosta utrpela trgovina in tudi celotno slovensko gospodarstvo, veliko večja, kot pa bodo učinki, ki si jih vlada obeta od zvišanja DDV za državni proračun.
Da utegne ta ukrep negativno vplivati na potrošnjo, priznava tudi vlada, ki si od višjega DDV letno obeta okoli 250 milijonov evrov več proračunskih prihodkov. Če se bodo višje davčne stopnje v celoti prelile v drobnoprodajne cene, se bo končna potrošnja znižala za 1,5 odstotka, je izračunala.
Krizni davek ni izključen
V Zvezi potrošnikov Slovenije so v petek ocenili, da se bo zaradi dviga DDV zmanjšalo povpraševanje. "Pogrešamo aktivnosti za dvig povpraševanja, saj oživitve gospodarstva ni brez potrošnikov. Upamo, da trgovina in živilska industrija vsaj pri osnovnih življenjskih artiklih razlike v davku ne bosta prenašali na potrošnika in da si bosta to breme poskušali razdeliti," pravijo.
Vlada se je za dvig DDV odločila po tem, ko je predlog o uvedbi kriznega davka, s katerim bi bili obdavčeni vsi prihodki, naletel na ostro nasprotovanje. A ideje o kriznem davku ni opustila, pustila si ga je za rezervo, če drugi ukrepi konsolidacije javnih financ ne bodo uspešni.