"Če bi v veljavo spet stopilo sankcioniranje kupcev, ki ne vzamejo računa, bi bilo več reda," zatrjuje predsednica inšpekcijskega sveta Andrejka Grlić. V treh mesecih boja zoper sivo ekonomijo, v kateri sodelujejo šest inšpektoratov ter carinska in davčna uprava, so opravili 3.828 pregledov. Vsak deseti se je končal z odkritim prekrškom.

Dajo jim čas za pripravo

Inšpektorji so obiskovali predvsem cvetličarje, gostince na smučiščih, sejme v prednovoletnem času, vulkanizerje, gradbince, gozdarje, trgovce in kmete, nadzorovali pa so tudi prodajo pirotehnike. Za ugotovljene prekrške so izrekli 211 glob, 33 opominov in pet obdolžilnih predlogov. Največkrat so globe izrekli davčni inšpektorji. "Cilj inšpekcij ni kaznovanje prekrškov ali oviranje podjetij, ampak urejenost trga," vnaprej napovedane akcije komentira Grlićeva, ki obljublja, da jih bodo oglaševali tudi v prihodnje.

Šušmarjenje bo dražje

Inšpektorji v boju zoper sivo ekonomijo preverjajo predvsem izdajo računov – lani so pri 5.686 pregledih našli 295 kršiteljev – in delo na črno. Prepričani so, da je globa pri delu na črno prenizka. "Če inšpektor ulovi šušmarja, ga kaznuje z le 280 evri," pravi Grlićeva. V novem predlogu zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se predlagana globa zato zvišuje na 1.000 evrov. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) priznavajo, da je siva ekonomija – po njihovih ocenah je je v Sloveniji od 10 do 15 odstotkov – velika težava. "Glede na ta obseg je čas, da delodajalci, država in sindikati pozovemo k ničelni toleranci pri kršitvah zakonov, pa čeprav bo to morda pri nas šokterapija," meni predsednik GZS Samo Hribar Milič. V GZS so vlado ponovno pozvali tudi k uvedbi davčnih blagajn, saj menijo, da bi tako zmanjšali stroške inšpekcijskih pregledov.