"Predlog zakona ogroža dolgoročno finančno vzdržnost sistema zdravstvenega varstva, saj ne zagotavlja stabilnih in zadostnih virov financiranja zdravstva, kar lahko zelo hitro ogrozi dostopnost in zdravstveno varnost državljank in državljanov RS," poslancem, ki bodo prihodnji teden začeli obravnavo zakona, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, piše predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln. Javno pismo je posredovano še ministru za zdravje in ministru za finance ter medijem. 

Poslanci bodo prihodnji teden začeli drugo obravnavo predloga zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V osnovi gre za predlog, ki ga je v DZ vložila Levica, vendar je zaradi številnih dopolnil koalicije zakon Levice bistveno predrugačen.

"29 evrov ne bo dovolj"

Pri Vzajemni najprej spomnijo na opozorilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kjer menijo, da 29 evrov, kolikor naj bi znašalo obvezni prispevek, ne zagotavlja pokritja vseh povečanih odhodkov ZZZS zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Primanjkljaj naj bi znašal 70 milijonov evrov letno, kril naj bi ga proračun, čemur pa na ministrstvu za finance ostro nasprotujejo. 
Po izračunih ZZZS bi pavšalni prispevek v letu 2021 moral tako znašati najmanj 32,4 evra. Na te informacije se je odzval tudi minister Aleš Šabeder, ki je ZZZS pozval, da razkrije podatke na podlagi katerih je prišel do teh izračunov. 

zavarovanje Šabeder: Hočem videti te izračune

Plačevanje pavšalnega zneska bi bil prvi korak, v drugem koraku naj bi bila glede plačevanja obveznega prispevka oblikovana solidarnostna lestvica, plačevali bi glede na dohodke. 
Predlog predvideva letno valorizacijo pavšala s koeficientom povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, kar pa po mnenju predsednika uprave Vzajemne Mikelna ni dovolj. V zdravstvu naj bi bila po njegovem pravo merilo medicinska inflacija, ki je posledica staranja prebivalstva, novih zdravil, tehnologij in metodologij zdravljena in pritiska na rast plač v zdravstvu. V povprečju  znaša vsaj 4 odstotke letno, zadnja leta pa ZZZS beleži 6-odstotno povprečno letno rast odhodkov, poslance opozarja Mikeln.  

Med drugimi dopolnili v LMŠ napovedujejo tudi dopolnila, s katerimi bo določeno usklajevanje višine pavšalnega prispevka in sicer bi se usklajeval 1. marca z rastjo povprečne bruto plače v preteklem letu in ne z indeksom cen življenjskih potrebščin. 

"Ne bo ostalo 50 pač pa 20 milijonov evrov"

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je zdaj neobvezno a nujno, premije pa plačujemo zavarovalnicam Vzajemna, Triglav in Adriatic, temelji na predpostavki, da bo z ukinitvijo ostalo med 40 in 50 milijoni evrov, ki jih zdravstvene zavarovalnice porabile za svoje stroške. Pri Vzajemni trdijo, da je to napačen podatek. "Ko odštejemo vse državi plačane prispevke in davke, vzdrževanje sistema kartice zdravstvenega zavarovanja, ki ga zavarovalnice plačujejo ZZZS, ter plačane provizije izvajalcem in lekarnam ugotovimo, da gre dejansko za okoli 20 milijonov evrov," pravi Mikeln.

Mikeln opozarja tudi na nove administrativne stroške, ki bodo nastali s prenosom obračunavanja na ZZZS in FURS, ki naj ne bi bili ocenjeni. "Tako se niti ne ve, ali bo predlagan predlog sploh cenejši od obstoječega sistema," poslancem piše Mikeln.

Mikeln v pismu poslancem ocenjuje, da predlog zakona vrača v sistem, ki se je že pokazal kot neučinkovit in podfinanciran ter spodbuja popolni monopol na področju zbiranja in razdelitve 3,5 milijarde letnega denarja za zdravstvo. 

DeSUS in SMC čakata zakone Šabedra

Ob tem ko Levica in druga koalicijske stranke napovedujejo podporo predlogu, pa v DeSUSu predlagajo umik točke z dnevnega reda seje DZ. "Smo za ukinitev, a na preudaren način, odgovorno. To mora biti sistemski zakon, ki se ga ne more pisati ad hoc, prav tako se ne morejo dopolnila pisati čez noč," pravi poslanec Franc Jurša. 

Tako v DeSUS kot tudi v SMC pričakujejo ministrski predlog celovite zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, kar je minister Šabeder že večkrat napovedal.  

Zakon naj bi začel veljati leta 2021, v NSi predlagajo uveljavitev leta 2024.