Po cerkvah med mašami berejo evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, z današnjim praznikom pa je v naših krajih povezan tudi običaj izdelovanja butar.

Zunanje znamenje današnjega praznika so vejice oljk ali drugega zelenja, saj se verniki danes spominjajo Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Te so simbol zmagoslavja in kraljevanja. Zelenje predstavlja tudi rodovitnost in življenje, oljka, ki jo tudi uporabljajo v butarah, pa je simbol miru in sprave.

V katoliških cerkvah so danes pred mašami procesije z zelenjem, ki ga verniki prinašajo k blagoslovu. Kot pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci, obredi cvetne nedelje izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju.

Simbol zelenja, ki ga sicer ne blagoslavljajo, je za cvetno nedeljo značilen tudi v Evangeličanski cerkvi na Slovenskem. Tako po cerkvah danes pripravljajo oljčne vejice, ki jih bodo verniki ponesli v domove.

Pravoslavni s tednom zamika

Cvetna nedelja je sicer vsebinsko povezana z velikonočnim tridnevjem. Pri slovesnostih bodo namreč danes prebirali svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.
Pravoslavni kristjani pa bodo cvetno nedeljo in veliko noč zaradi uporabe drugačnega koledarja letos obeležili teden dni pozneje. Tako bodo takrat praznovali tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.