Kako hude morajo biti kršitve najemne pogodbe, da javni stanovanjski sklad ukrepa in prekine najemno pogodbo, najemnika pa izseli, se sprašuje bralka, ki se je na nas obrnila s svojimi težavami s sosedi.

Eden od stanovalcev soseske Nove Poljane v Ljubljani je imel v stanovanju dva psa, ki sta po navedbah bralke opravljala potrebo kar v stanovanju, saj ju lastnik ni vodil na sprehode, drug sosed pa je imel v kleti sokola, ki ga je hranil s surovim mesom. Oboje je, pravi, povzročalo neznosen smrad.

"Vse prijave so se po opravljenih ogledih, v določenih primerih pa tudi po preverbah na policiji in veterinarski inšpekciji izkazale za takšne, ki ne predstavljajo hujših kršitev najemnega razmerja in bi bile lahko podlaga za odpoved slednjega," pa pojasnjujejo na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana (JSS MOL), ki oddaja omenjena stanovanja. Ljubljanski sklad se sicer sooča s približno desetimi pritožbami čez sosede na leto. "Ukrepamo v vsakem primeru," sicer zatrjujejo na JSS MOL in dodajajo, da pri hujših kršitvah najemnika opomnijo, da lahko izgubi stanovanje, medsosedske spore zaradi živali in hrupa pa poskušajo zgladiti tudi z mediacijo.

Do zdaj so le enkrat dosegli sodno odpoved najemnega razmerja in izročitev stanovanja, v minulem letu pa je zaradi kršitev stanovanje predal en najemnik. "V več primerih, kjer sta bila neprimerna raba stanovanja in motenje sosedov tudi posledica bolezni, pa je bila v sodelovanju z drugimi ustanovami, predvsem centri za socialno delo (CSD), dosežena izvensodna oziroma prostovoljna predaja enote," pojasnjujejo na JSS MOL.

V Mariboru vsakič na teren

S pritožbami pa imajo očitno več izkušenj v Mariboru. Na mariborskem medobčinskem stanovanjskem skladu so tako pojasnili, da so lani prejeli okoli 40 pritožb "zaradi kršenja temeljnih pravil sosedskega sožitja". Vse so preverili na terenu ter se pogovorili tako s prijavitelji kot prijavljenim najemnikom. Tudi oni so doslej zaradi kršitev odpovedali najem in izselili enega najemnika, ena najemnica pa se je po opominu pred tožbo sama izselila.

Največkrat prepiri

Največ pritožb in izselitev pa so očitno imeli v Kopru. Na koprskem javnem stanovanjskem skladu pojasnjujejo, da imajo po grobi oceni nekaj deset pritožb na leto, v zadnjih petih letih pa so deložirali štiri najemnike in preselili dva, še dva pa sta se izselila sama tik pred napovedano deložacijo. "Večina pritožb se nanaša na slabe medsosedske odnose – prerekanje, verbalne grožnje, uporaba skupnih prostorov, nagajanje, mobing, glasna glasba in podobno –, ko so pritožniki napoteni na pristojne ustanove, na policijo, s civilnimi tožbami na sodišče in drugam," pojasnjujejo v Kopru.

Med krivdnimi razlogi za odpoved najema so sicer na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije našteli razloge iz zakona: povzročanje večje škode ali nevzdrževanje stanovanja, neplačevanje najemnine in stroškov v roku, pogosto grobo kršenje pravil sosedskega sožitja ali motenje drugih stanovalcev pri mirni rabi stanovanja ter spreminjanje stanovanja brez soglasja lastnika.

Niti s tožbo ne gre zlahka

Na skladih pa pri tem opozarjajo, da morajo najemnike pred odpovedjo pogodbe najprej pisno opozoriti na kršitev pravil in jih prositi, naj z njimi prenehajo. Šele po tem lahko proti njim vložijo tožbo. Vendar se lahko, kot pravi najemodajalec Edo Pirkmajer, tudi tu zavleče. Eden od njegovih najemnikov, ki je živel v njegovem stanovanju pred denacionalizacijo, tako ne želi plačevati niti neprofitne najemnine, na sodišču pa na prvo obravnavo tožba čaka že več kot eno leto. Ob tem Pirkmajer poudarja, da je vsekakor treba ločiti med najemniki, ki zavestno ne plačujejo najemnine in povzročajo škodo, ter med takimi, ki so v težkih socialnih razmerah in je z njimi mogoč dogovor.