Bruto domači proizvod se je na letni ravni povečal za 9,8 odstotka. "Visoka rast v veliki meri posledica nizke osnove, saj se je lani povečal le za odstotek in pol," je pojasnila Romana Korenić s statističnega urada. "K rasti v prvem četrtletju je največ prispevalo domače povpraševanje, več kot 16 odstotkov višje, izvoz se je povečal za 7,7 odstotka, nekaj manj kot v prejšnjem četrtletju."

Uvoz se povečuje bolj kot izvoz, pogoji menjave pa so se poslabšali. To pomeni, da se je uvoz podražil bolj kot izvoz, kar se seveda slabo za naše izvoznike, saj svojih višjih stroškov očitno ne morejo vgraditi v cene. Pogoji menjave se sicer niso še dodatno poslabšali, a se še nikoli niso poslabšali več kot tri četrtletja zapored, kar se je zgodilo zdaj.

Edino pri avtomobilih je padec

Največ je k rasti BDP prispevala potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 20 odstotkov. Edina kategorija, ki se ni povečala, so trajni proizvodi, to pa zato, ker so se nakupi avtomobilov zmanjšali za sedem odstotkov.

Investicije v osnovna sredstva so se povečala za 12,7 odstotka, v to so vključene gradbene investicije, tudi investicije v druge stroje in opremo in transportno opremo. Romana Korenić je ob tem opozorila, da sem štejejo tudi nakupi vlakov, Slovenske železnice jih kupuje od lani, eden večjih nakupov je bil izveden lani v tretjem četrtletju, še večji pa letos v prvem, nekaj jih še sledi.

Rekordne vrednosti, le dve dejavnosti šepata

Zaposlenost se je povečala za 3,3 odstotke, za več kot 34 tisoč oseb, največ novo zaposlenih je v dejavnosti gostinstva, kjer je bilo leta 2020 zmanjšanje, sledijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo.

"Stopnja delovne aktivnosti je 66,7, kar je najvišja stopnja, odkar jo izračunavamo, od leta 2002, pri moških je približno 70, pri ženskah pa 63. Najnižja je v pomurski regiji, zvišala se je v 197 od 212 občin, le v dvanajstih se je znižala," je povedal Martin Bajželj.

Marca se je število delovno aktivnih zvišalo za tri odstotke, med državljani 1,5 odstotka, med tujimi državljani pa za 13 odstotkov. Delež tujih državljanov med delovno aktivnimi je 13 odstotkov, v gradbeništvu so tuji državljani 45 odstotkov delovne sile. Vsak četrti delovno aktiven, ki ni rojen v Sloveniji, je imel največ osnovnošolsko izobrazbo, kar je deset odstotnih točk več kot pri rojenih v Sloveniji.

Na trgu dela so rekordne vrednosti prostih delovnih mest, 50 odstotkov ali približno osem tisoč več prostih delovnih mest je kot lani. Več prostih delovnih mest je v vseh dejavnostih razen v rudarstvu in javni upravi.

dezurni@styria.media.si