Foto: Dejan Mijović kolumnisti 26.09.07...janez zalaznik...novinar zurnal24...foto: dejan mijovic Ena od večjih revolucij v zadnjih letih je bila, da se je pri socialnih transferjih začelo upoštevati premoženje. To je po mojem mnenju edino pošteno. V sklopu te revolucije se je uvedla tudi obveznost vračila varstvenega dodatka ali dolgotrajne socialne pomoči. Če ima prejemnik nepremičnino, morajo dediči vrniti prejeto pomoč ali pa država postane solastnica. Lani je bilo zaključenih 117 primerov zapuščinskih postopkov, pri katerih se je pojavila država s tako terjatvijo. Rezultati so naslednji: skoraj noben dedič ni bil socialno ogrožen (sicer bi jih sodišče oprostilo obveznosti) in skoraj vsi so denarno pomoč državi vrnili. Podatka, kako težko, seveda ni.

Na čigavi strani?

Ta dejstva so lahko voda na mlin tako gorečim zagovornikom kot nasprotnikom te ureditve. Prvi vam bodo povedali, koliko se je privarčevalo in da dediči očitno brez težav državi vrnejo prejeto pomoč, drugi pa, da je država uboge tako zastrašila, da ljudje raje stradajo, kot da bi zaprosili za pomoč, saj želijo za sabo pustiti vsaj tisto razmajano kočo, ne pa dolgov.

Skoraj bi si upal trditi, da je resnica tokrat bolj na strani prestrašenih. Tisti, ki se znajdejo in bi z lahkoto poravnali dolg do države, so najbrž tudi znali poskrbeti, da prejemnik varstvenega dodatka ali pomoči ni imel nobenega premoženja in jim ni treba ničesar vračati. Tisti prestrašeni, ki se ne znajdejo, pa si niso upali vzeti niti tistega, česar dedičem ne bi bilo treba vračati. Ali pa za to možnost sploh niso vedeli, če jih nanjo ni opozoril kakšen predan socialni delavec, ki ve, da njegova služba ni le obdelava vlog.