Oprostilna sodba. “Kriminalisti so ugotovili, da ni niti najmanjšega indica, da bi sodnik ravnal koruptno ali da bi kdorkoli nanj vplival,” v primeru Balkanskega bojevnika zagotavlja šef ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan. Sodišče je namreč policijo pozvalo, naj podrobno preveri, ali bi lahko kdorkoli in kakorkoli grozil ali drugače vplival na sodnika, ki je od maja lani sodil domnevnemu vodji kriminalne združbe Draganu Tošiću in ga predvčerajšnjim tudi oprostil krivde.

Slabo sodelujemo?

Sodnik pri izreku oprostilne sodbe ni upošteval dokazov, ki naj bi najbolj obremenjevali Tošića. Sodišče jih je iz 23 tisoč strani obsežnega sodnega spisa izločilo šele pred dvema tednoma, češ da so jih slovenska in srbska policija ter tožilstvo zbrali nezakonito. Tošića so zato po skoraj dveh letih v priporu izpustili na prostost. Panjan še zagotavlja, da sodnik dokazov iz spisa ni mogel izločiti prej, čeprav so Tošićevi zagovorniki to zahtevali že 10. maja lani, ko se je sojenje domnevnim tihotapcem kokaina začelo.

“Obsežnost zadeve in nekooperativnost srbskega sodišča sta bila glavna vzroka za to, da je sodišče šele 6. novembra odločilo o zakonitosti dokazov,” pojasnjuje Panjan. Sodnik je namreč že novembra lani prek mednarodne pravne pomoči in ministrstva za pravosodje beograjsko sodišče pozval, naj v Ljubljano pošlje dokazila in sodne odredbe, ki so njihovim policistom dovoljevale prisluškovanje telefonskim pogovorom, v katere naj bi se ujel tudi Tošić. Pošta iz Srbije je prispela šele po slabem letu – 23. oktobra. “A sodnik v tem času ni bil pasiven. To pomeni, da ni poslal v Srbijo samo enega dopisa in potem mirno čakal na odgovor. Večkrat jih je pozval, naj posredujejo želeno dokumentacijo,” dodaja Panjan. Priznava pa, da pri nas očitno peša sistem sodelovanja, ki ga je država vzpostavila z drugimi državami za potrebe različnih sodnih procesov.