Po podatkih Statističnega urada RS je stopnja tveganja revščine je v letu 2013 znašala 14,5 odstotka, kar je za eno odstotno točko več kot leto prej.  To pomeni, da je ani v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo okoli 291.000 oseb.

Za štiričlansko družino vsaj 1245 ecrov neto

Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal 7111 evrov, kar pomeni, da je bil razpoložljivi mesečni neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, nižji od 593 evrov. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti vsaj 1245 evrov razpoložljivega mesečnega neto dohodka, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa vsaj 890 evrov, da sta se dvignila nad prag revščine.

Brez socialnih transferjev še huje

Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi stopnja tveganja revščine znašala 25,3 odstotka, če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se še dodatno zvišala, in sicer na 42,3 odstotka. Pri tem je bil po izračunih statističnega urada vpliv socialnih transferjev na zniževanje stopnje tveganja revščine manjši kot v prejšnjem letu.

Višja tudi socialna izključenost

Relativna stopnja tveganja revščine je le odraz porazdelitve razpoložljivega dohodka med gospodinjstvi, zato jih na statističnem uradu dopolnjujejo s kazalnikom resne materialne prikrajšanosti in nizke delovne intenzivnosti gospodinjstva, s čimer dobijo stopnjo tveganja socialne izključenosti.

Slednja se je lani najbolj zvišala zaradi višje stopnje tveganja revščine in večjega števila oseb, ki so živele v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Najmanj je k zvišanju prispevala stopnja resne materialne prikrajšanosti, ki ji je sicer izpostavljeno 6,7 odstotka oseb.

V letu 2013 je tako v Sloveniji živelo 410.000 oseb z visokim tveganjem socialne izključenosti, kar je 18.000 oseb več kot prejšnje leto.