"Ugotavljamo, da je občutenje glede recesije še vedno enako, kot je bilo pred pol leta ali enim letom. Skoraj dve tretjini ljudi ljudi odgovarja, da čuti vplive recesije na zasebno življenje. Še pomembnejši pa je podatek, da se to občutenje povezuje s padcem kupne moči. Če je bilo ljudi na začetku bolj strah izgube delovnega mesta in posledic na delovnem mestu, kot so različni duševni pritiski, pa zdaj prevladuje občutenje krize kot padca kupne moči," je povedal Andraž Zorko iz Valicona, ki je trženjski monitor izvajal skupaj z Društvom za marketing Slovenije.

Vse več jih kupuje v diskontih
Rezultati trženjskega monitorja DMS še kažejo, da se veča delež ljudi, ki kupujejo v diskontih. "Ta delež se je v dveh letih povečal s 27 na 39 odstotkov," je povedal Zorko, ki pravi, da je to največja sprememba glede kupnih navad, ki se je zgodila v zadnjih šestih mesecih. "Polovica vprašanih pravi, da nakupe bolj ali manj razporeja med različnimi trgovci in kupuje tam, kjer so izdelki najugodnejši," dodaja Zorko.

Na vprašanje, čemu vse ste se odpovedali v zadnjem letu zaradi recesije, je vrstni red enak kot pred pol leta, le odstotki so nekoliko višji. Še vedno so na prvem mestu počitnice oz. dopust, sledijo oblačila in obutev, večji nakupi in investicije, npr. avtomobili in v stanovanje, na četrtem mestu sta hrana in pijača. Tem sledijo kozmetične storitve, izdelki in storitve za prosti čas, kultura, osebna nega itd.

Občutje bolj pesimistično
Jesenski rezultati trženjskega monitorja kažejo tudi na to, da je občutje anketiranih glede na spomladanske rezultate bolj pesimistično. "Vsi kazalniki glede na pričakovanja so se rahlo poslabšali. Več ljudi pričakuje izgubo delovnega mesta, nižje prihodke, da bodo zapravljali manj, in tako naprej. Iz podatkov veje nekakšen pesimizem. Jaz predvidevam, da je to posledica burnih dogodkov na slovenski politično-gospodarski sceni, po drugi strani pa na to vpliva tudi letni čas. Verjetno smo ljudje jeseni nekoliko bolj pesimistični kot spomladi," je še povedal Zorko.

S trženjskim monitorjem, ki ga izvajajo dvakrat na leto, spremljajo dogajanje tako z vidika vedenja in odločanja porabnikov kot tudi podjetij.