Izobraževanje. Število otrok, ki se izobražujejo doma, se povečuje – letos je takih 163. Anketa med šolami, ki jo je opravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), pa kaže na številne slabosti te oblike izobraževanja, zato napovedujejo spremembe.

Razlogi naj bodo tehtni

“Šola je institucija, ki je bila ustanovljena z namenom izobraziti, socializirati in vzgojiti otroke. Tega šolanje doma ne more zagotoviti v zadostni meri,” pravi Milan Rejc, predsednik združenja ravnateljev, ki meni, da bi moral biti za šolanje na domu res tehten razlog.

Staršem, ki se odločijo, da bodo otroka šolali doma, zaenkrat ni treba navesti nobenih razlogov. Do začetka šolskega leta morajo šolo, na katero je vpisan otrok, obvestiti, da se bo ta šolal doma. Doma otroke lahko izobražuje kdorkoli.

Preverjanje večkrat na leto 

“Zakon o osnovni šoli bo treba dopolniti ter predvideti večjo fleksibilnost predvsem pri preverjanju in ocenjevanju znanja učencev, ki se izobražujejo na domu,” pravijo na MIZŠ. Da je preverjanje znanja učencev, ki se izobražujejo doma, glede na to, da med šolskim letom ni nadzora, ob koncu leta lahko prepozno, opozarja tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Znanje preverjajo komisije na šolah, na katere so otroci, ki se izobražujejo doma, vpisani. Več kot polovica šol meni, da so preverjanja urejena neustrezno. Znanje bi bilo treba preverjati pri vseh predmetih ali vsaj pri večini in v krajših časovnih obdobjih ter na podlagi teh preverjanj oblikovati zaključno oceno, menijo na šolah, ki so sodelovale v anketi MIZŠ.

Vključevanje v dejavnosti

Na ministrstvu napovedujejo tudi spremembe pri sodelovanju učencev pri nekaterih dejavnostih razširjenega programa. Kar 90 odstotkov šol, sodelujočih v anketi, namreč meni, da bi morali imeti učenci, ki se izobražujejo na domu, možnost, da se udeležijo dnevov dejavnosti, šol v naravi, tekmovanj in interesnih dejavnosti.

Preberite še komentar novinarke Sergeje Hadner Hvala: Popravki oblike, 
ne pa vsebine.