Ugotovili so, da "leasing hiše v standardnih predhodnih informacijah za potrošniški kredit potrošnikov niso seznanile, da imajo v primeru predčasnega odplačila kredita pravico do zmanjšanja skupnih stroškov kredita, ki vključuje vse stroške, ki so potrošniku naloženi v plačilo. Ugotovljeno je bilo tudi, da leasing hiše potrošnikom, ki so želeli predčasno odplačati svoje obveznosti po kreditni pogodbi, pri zmanjšanju skupnih stroškov kredita niso upoštevale vseh stroškov, ki so bili naloženi potrošnikom v plačilo," so nam pojasnili na tržnem inšpektoratu.

Aprila je Banka Slovenije jasno povedala, da je v primeru predčasnega poplačila kredita potrošniku pripada tudi sorazmerni del stroškov odobritve. Pri bankah ni bilo težav, lizingi pa sorazmernega deleža stroškov odobritve niso želeli vračati, trdili so, da so ves denar že porabili za plačilo provizije posredniku ali da so denar za spremljanje poslovnega razmerja že v celoti porabili.

Nekaj potrošnikov se je obrnilo na tržni inšpektorat, ki je sredi julija izdal odločbe. Želeli smo jih videti, saj iz odgovorov ni jasno, kaj točno bi tistim, ki so lizing predčasno odplačali, morali vrniti in česa ne.

Za lizing hiše celo ime podjetja poslovna skrivnost

Tržni inšpektorat je 21. avgusta začel postopek po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in po skoraj mesecu dni smo dobili delno zavrnilno odločbo. Obravnavane lizing hiše imajo namreč pravico, da preprečijo objavo poslovnih skrivnosti, ki so razkrite v odločbah.

SBK Leasing in Summit Leasing sta na primer nasprotovala celo, da se nam in javnosti razkrije ime podjetja, saj bi jim to lahko povzročilo poslovno škodo in bilo podlaga "za nastanek škode podjetju oziroma za uveljavljanju zahtevkov do podjetja".

Kdaj bomo inšpekcijske odločbe zoper lizing hiše prejeli, še ni jasno, saj se lahko lizing hiše na odločbo, da se odločbe razrijejo v 15 dneh od dneva vročitve pritožijo informacijski pooblaščenki.

Tržni inšpektorat je te želje lizing hiš seveda zavrnil, ime podjetje, ki mu je bila izdana inšpekcijska odločba, seveda ne more biti poslovna skrivnost. Kaj je poslovna skrivnost, določa zakon o poslovnih skrivnostih.

Poslovna skrivnost je nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje vse tri naslednje pogoje:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Zahteva iz zadnje alineje je izpolnjena, če je podjetje informacijo določilo kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanilo vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo.

Kršitev zakona ne more biti poslovna skrivnost

"Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev," v odločbi opozarja tržni inšpektorat.

Ker so odločbe, ki smo jih zahtevali, zaključni akti nadzornega postopka, "ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti v delih, v katerih gre za ugotovitve organa o kršitvah zakona," je tržni inšpektorat podučil lizing hiše in njihove odvetnike.

"Postopki ugotavljanja kršitev zakona so namreč postopki, ki se vodijo po uradni dolžnosti in v javnem interesu, zato ne zadevajo samo organa in udeleženih strank, temveč predstavljajo odločbo, ki je bila izdana v javnem interesu; dejstva, ugotovljena v taki odločbi, tako ne morejo biti v celoti označena kot poslovna skrivnost posamezne stranke postopka," so zapisali v odločbi.

Pri SKB Leasing in SKB Leasing Select bo tržni inšpektorat kot poslovno skrivnost v inšpekcijskih odločbah, ki jo bomo prejeli po pošti, prekril podatek o strošku lastne cene ter o tem, kako je sestavljen ter iz česa je sestavljen fiksni strošek opravljenih storitev, ki jo dobi trgovec z avti, torej posrednik, pri katerem kupci praviloma podpišejo lizing pogodbo.

Prekrili bi tudi ime direktorjev, ki je javno dostopno

Summit Leasing je trdil, da je kar vse poslovna skrivnost, a je tržni inšpektorat presodil, da bo v odločbi prekril le šest podatkov oziroma odsekov.

Summit Leasing je zahteval tudi, da se prekrije osebno ime zastopnika družbe, ki ga ima večina podjetij objavljenega na svoji spletni strani, javno pa je dostopen na spletni stran Ajpesa. Poslovodje Summit Leasinga so tako Janez Kokalj, Mitja Otorepec, Maja Kebe in Tina Filipan.

Niso "varovani podatki o imenu, priimku, naslovu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen," je tržni inšpektorat podučil Summit Leasing. V sodnem registru so med drugim javno objavljeni tudi naslovi ustanoviteljev in zastopnikov družb.

janez.zalaznik@styria-media.si