Na Mestni občini Ljubljana pravijo, da je podobnih primerov, kot se je pripetil kolesarki, prijavljenih okoli pet na leto. Kot zatrjujejo na MOL, so v vseh primerih naknadnega preverjanje stanja na terenu in označb na stebričkih prišli do zaključka, da so za nesrečo krivi udeleženci sami, "saj niso spoštovali navodil za uporabo, predpisov oziroma semaforja."

• PREBERITE ŠE: Stebriček sklatil kolesarko v Ljubljani

"Naloga vzdrževalcev oziroma izvajalcev vgradnje tovrstne opreme je, da zagotovimo maksimalno število vgrajenih varnostih sistemov, da do česa podobnega ne pride. Pa vendar se zgodi, da udeleženec v prometu spregleda dvigajoč se stebriček, kot tudi na primer, da se kot pešec spotakne ob robnik, se kot kolesar zatakne med rešetke kanalskega pokrova ali kot voznik avtomobila zapelje s ceste. Vse to je največkrat posledica nepazljivosti, ne pa nujno neustrezne cestne opreme."

Ko so poveznjeni, zelo slabo vidni

Pa bi poziv, da naj vsi udeleženci v prometu spoštujejo prometne znake, predpise in druge označbe, v tem primeru deloval? Preverili smo ureditev stebričkov na Trnovem v Ljubljani, kjer se je neznani kolesarki pripetil neljubi dogodek.

Stebrički blokirajo dostop avtomobilom do bližnjega hotela in stanovanjskih blokov, hkrati pa še vedno omogočajo normalen promet kolesarjem in kolesom z motorji. Lastniki avtomobilov z dovoljenjem lahko mimo stebričkov zapeljejo z ustrezno dovolilnico. 

Sama okolica stebričkov se zdi ustrezno označena, saj je v obe smeri postavljen tako znak, ki opozarja na stebričke, kot komunikacijski drog, na katerem svetijo odvisno od položaja stebričkov zelena ali rdeča luč. So pa sami stebrički zelo slabo vidni, ko so poveznjeni v tla, saj nanje denimo na tleh razen klasične bele obrobe ne opozarja noben drug "kričeč" element.

Prav tako se vrhni del poveznjenih stebričkov le slabo loči od asfalta, venec LED diod, ki sicer opozarja na dvignjen stebriček, pa takrat ni viden. Splet okoliščin, ko kolesar ne opazi takoj vseh opozorilnih elementov in je zaradi zožanja cestišča že tako težje osredotočen na okolico, lahko hitro privedejo do nesreče, še posebej ker se stebriček dviga s hitrostjo 20 centimetrov na sekundo. V vsakem primeru pa je zaradi številnih nepredvidenih okoliščin za kolesarja pametno nositi čelado.

Mešanje kolesarjev in pešcev

Potopni količki sicer so lahko problem, a za kolesarje obstajajo še drugi precej večji, meni Matej Obu, predsednik Slovenske kolesarske mreže. "Predvsem je težava mešanje kolesarjev in pešcev oziroma potiskanje kolesarskih stez s cest na pločnike, kar lahko hitro privede ne le do konfliktnih situacij ampak tudi do resnih nesreč," pravi Obu in vse načrtovalce prometnih politik opozarja, da je potrebno razmišljati o enakopravni vključitvi kolesarjev v mestni promet.

Območja mešanih con, kot so jo denimo lani poskusno uvedli na enem od križišč v Mariboru, ko imajo kolesarji celo prednost pred avtomobili, se mu zdi dober ukrep za opozarjanje avtomobilistov na prisotnost kolesarjev, a po njegovem sploh ne bi bil potreben, če bi se vsi zavedali, da so kolesarji v prometu kot udeleženci prisotni že od nekdaj.

andrej.leban@zurnal24.si