Vse se je začelo pred 40 leti, ko je bilo prek Arpaneta poslano prvo sporočilo 640 kilometrov daleč z University of California at Los Angeles (UCLA) na Stanford Research Institute (SRI), piše BBC. Inženir Charley Kline z UCLA se je poskušal logirati na daljavo. Uspel je vtipkati črki "L" in "O", nakar se je sistem sesul. Problem so odpravili in zdaj smo 40 let kasneje.

Negativni prvi odzivi
Prvi odzivi so bili dokaj negativni, razlaga um, ki je stal za tehnično zasnovo Arpaneta (ime je dobil po Advanced Research Projects Agency – Arpa), Larry Roberts z univerze Massachusetts Institute of Technology.

Razne inštitucije so namreč želele imeti svoje lastne računalniške vire, a so kmalu ugotovile, da imajo prek mreže na razpolago večjo računalniško moč za nižjo ceno.

Preskok
Pred Arpanetom so bili računalniki lahko povezani med seboj le prek linije namenjene zgolj komunikaciji med določenima računalnikoma, kar pa je bilo izredno drago in dolgotrajno. Z Arpanetom pa je prišlo paketno deljenje informacij, ki se jih razbije na manjše dele in pošlje prek mreže računalnikov in ponovno sestavi na ciljnem računalniku. To je dramatično znižalo stroške in olajšalo povezavo.

Število povezav se je hitro večalo. Do decembra 1969 so bile v mrežo vključene štiri točke, do leta 1972 pa ji je bilo že 37.

Razvoj gre naprej
Prvotni snovalci pa se že spopadajo z novimi izzivi. Tako se zdaj osredotočajo predvsem na izboljšanje varnosti, za katero so priznali, da ji na začetku niso posvečali dovolj pozornosti. Prav tako si prizadevajo za enakomeren pretok informacij, poskušajo pa zagotoviti tudi stabilnost povezav, ki so ključne na primer za operacije na daljavo.