"Žalosti me, da se v izjemno težkih razmerah poziva paciente k stavki," pravi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Civilna Iniciativa Glas Ljudstva je za 10. januar, dan pred stavko zdravnikov, napovedala stavko pacientov. 

"Nemudoma to ni mogoče!"

Ena od zahtev iniciative je, da se vsem pacientom nemudoma zagotovi dostop do osebnega zdravnika. "Nemudoma, brez sistemskih sprememb je to nemogoče," pravi minister in navaja, da je brez osebnega zdravnika 110 do 120 tisoč ljudi že deset let ter, da v zdravstvenem sistemu trenutno primanjkuje 300 zdravnikov. 

Bešić Loredan je bil zelo kritičen tudi do zahteve glede povečanja normativa za delo družinskih zdravnikov na 2300 glavarinskih količnikov. "Zakaj me to žalosti? Že danes ima v povprečju več kot 2200, tudi 2300 glavarinskih količnikov. Zahtevati, da jim to uzakonimo, da brez sistemskih sprememb za razbremenitev in tega, da to naredimo nemudoma, je milo rečeno krivično in izjemno zavajajoče," je dejal Bešič Loredan.

"To je zloraba ljudi!"

Foto: Saša Despot Slovenija 26.02.2014 Dusan Keber, Damjan Mandelc, javna novinarska konferenca st "Nekdo, ki se tako zelo zgraža nad honorarjem, ki je predviden za ambulante za neopredeljene, je leta 2017 za pripravo sprememb zakona o ZZZS v osmih oziroma devetih mesecih za 570 ur opravljenega svetovalnega dela dobil 20 tisoč evrov neto. In to brez izdelka. Težko razumem, da nekdo, ki je to že počel, ki je svetoval ministrici in bil za to zelo dobro plačan, sedaj razlaga zahteve in po moji oceni zlorablja ljudi," je dejal minister. S tem je mislil nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, ki je bil leta 2017 svetovalec pri ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc in prejel omenjeni honorar. Keber je zdaj predstavnik Iniciative Glas ljudstva.

"Dokler bomo imeli politiko in različne interese integrirane v politiko in v zdravstveni sistem, tako dolgo bomo tukaj, kjer smo. In to je naloga te vlade, da to presekamo," pravi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. 

"V teh časih nedopustno čakati pred zdravstvenim domom"

Pomanjkanje družinskih zdravnikov je največje na območju Ljubljane, kjer bolniki že več dni od zgodnjih jutranjih ur čakajo pred ZD Bežigrad, kjer dve zdravnici sprejemata paciente, vsaka jih dnevno opredeli 70. "ZZZS kot sleherni zdravstveni dom bi morala v dobi digitalizacije najti drugačen način vpisovanja pacientov. To se lahko uredi preko telefona, preko komunikacije, vsak lahko svoj listek dobi tudi digitalno. V teh časih nedopustno čakati pred zdravstvenim domom, zato da dobiš osebnega zdravnika," je prepričan minister. "Ministrstvo pri tem nima nobenih pristojni, a lahko opozori," še pojasnjuje Loredan. 

Minister za zdravje je večkrat poudaril, da je zagotavljanje primarne zdravstvene oskrbe v pristojnosti mestne občine in bil kritičen do vodenja ZD Ljubljana, kjer je direktorica Antonija Poplas Susič. 
Po njenem prihodu na mesto direktorice je po njenem prihodu pred letom dni predstojniška mesta zapustili vsi zdravniki, razen vodje SNMP, v prvih mesecih vodenja vsi zaposleni za investicijsko vzdrževanje, več informatikov in vodja kadrovske službe. Loredan je razkril, da Poplas Susič vodi tudi svoj zasebni zavod. Ministrstvo je nad upravljanjem ZD Ljubljana uvedlo tudi nadzor. 

"Izrednih razmer v zdravstvu po večini Slovenije ni"

"V ostalih mestih so se na težave v bolnišnicah takoj odzvali in jih rešujejo. V Ljubljani temu žal ni tako in tako imamo v urgentnem centru stanje kot je, še hujše je v ZD Ljubljana," pravi Bešič Loredan in poudarja, da izrednih razmer v zdravstvu po večini Slovenije ni.

Loredan je povedal tudi, da ga je Janković opozoril, naj direktorico ZD Ljubljana pusti na miru, kar je Janković zanikal. Bešič Loredan je namignil tudi, da Janković želi zapreti dve enoti zdravstvenega doma in zemljišči, na katerih stojita, prodati. Župan je nad besedami ministra zgrožen in je za torek sklical novinarsko konferenco. Prihodnji teden bo tudi sestanek ministra, župana in predstavnikov ZZZS. 

Estonci kot vzorniki

Minister, ki se je včeraj sestal z "estonskim ZZZS", je Estonijo predstavil kot primer, ki bi ga morali posnemati. "Tam je večina komunikacije digitalizirana, je vse transparentno in javno objavljeno za slehernega izvajalca, ki dobi denar iz zdravstvene blagajne. To bi morali v najkrajšem možnem času posnemati," je dejal. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bi se moral čim prej organizirati kot estonski, meni minister. "Ključno pa je to, da je v ospredju pacient. ZZZS bi moral biti ključen servis slehernemu prebivalcu Slovenije," je dejal.