Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki ga vodi Luka Mesec, želi zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti nadgraditi v smeri preprečitve zlorab predvsem na področju vodenja evidenc o izrabi delovnega časa.

Zakon je hitro naletel na buren odziv javnosti. Obveznost "štempljanja" ni korak naprej, temveč prinaša dodatno birokracijo in stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela in ne prinaša zagotovil, da se kršitve ne bodo dogajale, so denimo prepričani na Obrtni zbornici Slovenije (OZS).

Povod za sprejetje zakona, ki je v usklajevanju že od leta 2017, naj bi bili primeri izkoriščanja delavcev v podjetjih, kot je Marinblu, je dejal Mesec.

Vsak dan 20 minut več, ki gredo v prazno

A izkoriščanja je več vrst. Marsikje morajo delavci v službo priti že nekaj deset minut pred začetkom dela, po koncu delovnega dne pa se 10 ali 20 minut smatra še kot pospravljanje in priprava na odhod domov. Vse našteto ni plačano, na koncu leta pa te dodatne minute, v primeru, da jih vsak dan naberemo 20, prinesejo skoraj 10 dodatnih delovnih dni. Podobno velja za zamudo v službo, ko se zaradi minute odbije cela delovna ura. Bo zakon naslovil tudi tovrstno "krajo" delovnih ur in kako pogosta je? Za pojasnila smo povprašali ZSSS, kjer pravijo, da "nič od navedenega ta zakon ne rešuje", temveč ureja zgolj način evidentiranja delovnega časa.

Da do tovrstnih primerov res prihaja, potrdijo tudi sami. "Priprava na delo bi morala biti del delovnega časa, se je pa marsikje ukoreninila navada ali celo "hišni red", ki določa, da se ta del ne všteva v delovni čas," pravijo. Gre za nepravilnosti, ki niso v skladu z veljavnim zakonom, kako pogoste so, pa težko ocenijo. Potrebno bi bilo preveriti vsak posamezen primer in v določenih primerih zahtevati posredovanje inšpekcije, dodajajo.

Foto: Žurnal24 Proizvodnja bo stala, dokler ne bodo dobili zagotovila za izplačilo decembrskih Na MDDSZ so jasni – zakon, ki bi moral preprečiti zgoraj omenjene zlorabe, že obstaja: "Zakonski okvir, ki ureja delovni čas, določa, da je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe, in to ne glede na kraj, kjer delavec opravlja delo. Glede na navedeno ni pravne podlage za odvzemanje npr. 20 minut pred in po delovnem času ali "odbijanje" ur zaradi zamude, hkrati pa pravila o delovnem času veljajo tudi za delo na domu oziroma ostale prožne načine dela v delovnem razmerju."

Inšpekcija zaradi neustreznega vodenja evidenc nepravilnosti težko ugotovi

Nasprotno pa ocenjujejo, da bodo spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti naslovile tudi tovrstne zlorabe ter jih skušale preprečiti in omejiti. "Inšpektorat RS za delo (IRSD) namreč že več let zaporedoma opozarja na pomanjkljivosti trenutno veljavnega zakona, kjer tudi že več let ugotavlja številne kršitve ZEPDSV, ki so pogosteje ugotovljene od kršitev v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov, kar pa nikakor ne odraža dejanskega stanja na področju spoštovanja določb v teh segmentih. Zaradi neustreznega vodenja evidenc, predvsem pa nekoliko pomanjkljive normativne ureditve, IRSD nepravilnosti v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov težko ugotovi in predlaga spremembe z namenom omogočiti preprečevanje kršitev in kakovostnejši nadzor," utemeljujejo smiselnost zakona.

Sindikati pričakujejo nasprotovanje delodajalcev

Da bo zakon omejeval fleksibilnost dela, sindikatov ne skrbi. "Zakon ne spreminja obveznosti evidentiranja, ta obstaja že do sedaj. Spreminja le način, ki bo elektronski in vsebino. Tako ne bo mogoče na koncu meseca ročno na listek zapisati, da je nekdo bil ali ni bil na delu in s tem zadostiti zakonu. Ker pogosto evidence ni, delavci delajo dlje, kot bi morali, ne upoštevajo se dnevni in tedenski limiti dela, ne omogoča se počitek, odmori na delu in podobno. Zlasti sedaj, ko delavcev manjka, so ročne, za nazaj pisane evidence, zgolj papir, ki ne izkazuje dejanskega stanja," verjamejo na ZSSS.

Pričakujejo, da bo tako področje bolj urejeno, tudi v praksi prav veliko zapletov ne bo, menijo. "Je pa pričakovano nasprotovanje delodajalcev, saj nad poostreno zakonodajo ravno zaradi zgornjih razlogov niso navdušeni. Če se spomnimo npr. uvajanja davčnih blagajn, potem vemo, da je to nekaj podobnega," še pravijo.

Tudi na MDDSZ so prepričani, da obveznost vodenja evidenc izrabe delovnega časa ne posega v fleksibilnost organizacije dela in delovnega časa pri posameznem delodajalcu, saj ne vzpostavlja novih pravic in obveznosti v delovnem razmerju. "Vsak delodajalec lahko v okviru zakonskih možnosti prosto razporeja delo in delovni čas posameznega delavca (tudi glede načina organiziranja dela in delovnika, podajanja nalog in navodil), evidence pa bi morale (tudi že v okviru trenutno veljavne ureditve) biti le odraz dejanske izrabe delovnega časa," sklenejo.

nina.sprohar@styria-media.si