Slovenija ima po besedah generalne direktorice Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vide Znoj vzorno delujoč sistem odvoza poginulih in povoženih živali. Veterinarsko higienska služba skrbi za zbiranje in odvoz poginulih živali s kmetijskih gospodarstev, cest in železniške infrastrukture, veterinarskih ambulant in drugih lokacij po celi Sloveniji. Njena dejavnost je pomembna za preprečevanje širjenja bolezni, varovanje zdravja ljudi in živali ter preprečevanje onesnaženja voda, tal in krme.
"Živalski stranski proizvodi so možen vir tveganj za zdravje tako ljudi kot živali. Pretekle krize, med drugim v zvezi z izbruhi slinavke in parkljevke, širjenjem afriške prašičje kuge in pojavom dioksinov v krmi, so pokazale, kakšne so posledice neustrezne uporabe nekaterih živalskih stranskih proizvodov tako za javno zdravje kot za zdravje živali, varnost hrane in krmne verige ter na koncu seveda samega zaupanja potrošnikov," je na današnji predstavitvi veterinarsko higienske službe v Mariboru povedala generalna direktorica uprave za varno hrano.
Veterinarsko higienska služba deluje v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI), njeno delovanje pa prek koncesijske pogodbe financira uprava za varno hrano. "Poleg tega, da veterinarsko higienska služba skrbi za reden odvoz poginulih živali, je še bolj pomembna in neprecenljiva njena vloga pri zagotavljanju sistema hitrega odkrivanja kužnih bolezni in pri izvajanju ukrepov ob pojavu kužnih bolezni živali," je povedala Znoj.
Poudarila je, da je storitev veterinarsko higienske službe brezplačna za uporabnike storitev, torej za rejce živali, upravljavce cest in železniške infrastrukture ter druge upravljavce javnih površin.
Vedno na voljo za nujne intervencije
Dekanja Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani Breda Jakovac Strajn je izpostavila, da prevzem poginulih živali omogoča neposreden stik veterinarske stroke s terenom. "Gre za edinstven organizacijski model v evropskem prostoru, ki s povezavo med veterinarsko fakulteto in nacionalnim veterinarskim inštitutom omogoča tesno sodelovanje z okoljem. Naše izkušnje potrjujejo, da je takšna ureditev izjemno učinkovita, varna in ključnega pomena za zaščito zdravja živali in ljudi," je dejala.
Veterinarsko higienska služba je po besedah njene vodje Špele Vidrih vedno na voljo za nujne intervencije. Letno izpolni okoli 75.000 naročil ter ob tem prevozi skupno 1,5 milijona kilometrov in prevzame 9700 ton živali. Enote ima v Mariboru, Ljubljani, Novi Gorici, Celju in Murski Soboti ter šest zbiralnic, v voznem parku pa 26 kamionov in 18 manjših prevzemnih vozil.
Skupno je na terenu dejavnih le 38 veterinarskih higienikov, saj vsa delovna mesta niso zasedena. Vidrih je pojasnila, da zanimanja za to delo ni veliko, saj je slabo plačano in še posebej med pobiranjem povoženih ali okuženih živali nevarno. Zato si želijo izboljšanja njihovega statusa.
So pa veseli nedavnih vlaganj v vozni park in dogovorjenih protokolov z upravljavci cest in železnic za zagotavljanje varnosti pri prevzemu povoženih živali in ustrezne uskladitve dopolnitve zakona o pravilih cestnega prometa. V prihodnje si bodo prizadevali še za obnovo objektov in infrastrukture ter ohranjanje zadostnega števila veterinarskih higienikov na terenu, je še povedala vodja službe.