“Vse polno besed je zadnje čase o varčevanju. Kako naj sploh kaj privarčujem, če imam minimalno plačo?” se odzivajo bralci. Najpogosteje Slovenci še vedno tradicionalno varčujemo v bankah.

Združite moči

“Po navadi nas vsi izdatki ne obremenijo na isti dan v mesecu. Če jih lahko nekaj odložimo in si vsaj del plače prenesemo na 14-dnevni varčevalni račun, lahko tudi tako kaj prihranimo. Morda tudi vsega ne porabimo,” svetuje Nataša Damjanovič, izvršna direktorica področja poslovanja s prebivalstvom pri Abanki, in dodaja: “Če je družinskih članov več in se nam nabere za vsaj 20 evrov prihrankov na mesec, je to že dovolj za sklenitev namenskega varčevanja, s katerim si lahko določimo dobo varčevanja, v kateri privarčujemo dovolj za izpolnitev kakšnega konkretnega cilja.”

Malo po malo

Pri Gorenjski banki opažajo, da so v kriznih časih ljudje previdnejši in praviloma še bolj varčujejo – čeprav z manjšimi zneski in za krajša obdobja. “Gorenjska banka v ta namen občanom ponuja tako imenovano postopno varčevanje, ko občan, ki nima 'kupčka' prostih sredstev, ki bi ga vezal, varčuje postopoma, redno mesečno po svojih finančnih možnostih,” so pojasnili pri Gorenjski banki.

Odpovedati se, če ni nujno

Medtem pri banki Raiffeisen svetujejo, naj se varčevalci poskusijo odpovedati stroškom, ki niso nujno potrebni, oziroma delu udobja na račun večjih prihrankov. Zagotovo so za varčevanje primerni varčevalni računi, kjer ni minimalnega zneska vplačila in ni omejitev pri dvigu sredstev. Pri NLB pa svetujejo natančno analizo osebnih financ, ki pokaže, kje vse so možnosti za njeno 
optimizacijo.