Slovenija bo imela letos 0,1-odstotni upad BDP in 3,9-odstotni primanjkljaj, prihodnje leto pa 1,3-odstotno rast in 3,3-odstotni primanjkljaj, je napovedala Evropska komisija. Te napovedi so boljše od novembrskih, a primanjkljaj je še previsok. Za lani je številka zrasla z 5,8 na 14,9 odstotka BDP. Občutno slabše so napovedi dolga.

V šestih letih dolg narasel za trikrat

Javni dolg Slovenije je leta 2008 znašal 22 odstotkov BDP. Zdaj že presega 60 odstotkov BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, pakt o stabilnosti in rasti, je pa še vedno pod povprečjem v območju evra in Evropske unije.

Bruselj je napovedi dolga občutno poslabšal. Za letos ga Sloveniji napoveduje v višini 75,4 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi se povzpel na 78 odstotkov BDP.

Sicer pa je napoved boljša kot novembra, ko je komisija ocenila, da bo Sloveniji letos z enoodstotnim padcem BDP poleg Cipra edina še vedno v recesiji, za leto 2015 pa ji je napovedala 0,7-odstotno, a najšibkejšo rast v celotni Evropski uniji.

Poleg tega je Bruselj novembra Sloveniji za letos napovedal 7,1-odstotni primanjkljaj (3,6-odstotnega brez dokapitalizacije bank), za prihodnje leto pa 3,8-odstotnega.

V okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja bi morala Slovenija letos javnofinančni primanjkljaj sicer znižati na 3,3 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP.