"Najbolj jih skrbi solata. Samo še o Kemisu se pogovarjamo. Veliko me sprašujejo, ali je čisto ali ni," je za Žurnal24 povedala Renata Zalar, branjevka vrhniške tržnice: "Svojim kupcem zagotovim, da je moja zelenjava v redu, saj so pri meni že naredili analizo tako solate kot tudi zemlje. Ampak jaz sem iz Drenovega Griča in dim se je ob požaru valil na drugo stran, stran od nas."

Foto: Saša Despot Kemis Vrhnika Na vrhniški tržnici je čutiti, da domačine skrbi, kaj naj naredijo s svojimi pridelki. Naj jih preprosto zavržejo ali jedo naprej in se obnašajo, kot da se ni nič zgodilo? Med branjevkami in kupci je slišati le besede, ki se navezujejo na tragedijo, ki se je zgodila pred slabima dvema tednoma. Med Renatinimi kupci je tudi gospa Natalija, Vrhničanka, ki svoje pridelke, ne glede na opozorila, vseeno jé: "Mi vse jemo. Operem vsak list solate posebej, potem pa operem še v vsaj štirih vodah. Imam ogromne glave solate, ne bom je stran metala! Tudi moji sosedje vsi vse jedo," je povedala starejša občanka in dodala, da je zelo razočarana nad pristojnimi, ker po požaru domačini ne vedo nič: "Vse kar izvemo, izvemo iz medijev. Edina informacija, ki jo dobimo je na televiziji ali v časopisu. Sramota je, da se je zgodilo kaj takšnega! Sramota, da je takšno podjetje v naselju, v bližini stanovanjskih hiš! Ni mi vseeno, ne veš, kaj vse te čaka, ko je to v bližini tvojega doma."

Gospa Renata pravi, da je med njenimi strankami veliko ljudi, ki svoje pridelke uživajo, ne glede na opozorila: "Malo ljudi sem slišala, da je svojo solato zavrglo. Še vedno zaupajo, da je njihova solata bolj zdrava kot tista iz trgovine – saj ne veš, kakšna je tista. Jaz še vedno bolj zaupam svoji solati in slovenskemu proizvodu, kot solati iz tujine, ki jo dobiš v trgovini! Tam nikoli ne veš, kaj v resnici kupiš."

Solzne oči ob pogledu na vrt

Na vrtu smo obiskali občanko Ranko, ki nam je z otožnim pogledom na vrt rekla: "Žalostno je. Ne vem … Iskreno, ne vem. Nič ne jemo iz našega vrta. Vseeno nas je malo strah. Tudi, če opozarjajo, da je treba zelenjavo dobro oprati, mislim, da se vse te sestavine, ki so takrat bile v zraku, zažrejo globoko v pridelek." S težkim srcem prizna, da iz navade domov prinese čebulo ali solato, a jo nato vrže v smeti: "Najbolj žalostno je, ker nam nihče nič ne pove in da vse skupaj traja tako dolgo časa. Kaj naj zdaj z vrtom? Naj ga negujem in pojem svoje pridelke ali naj vse skupaj vržem v smeti? Jaz na vrtu nisem našla niti saj niti kakršnih koli pogorelih delcev, je pa zelo vprašljivo, kaj se skriva v zemlji in kaj v vodi."

Foto: Saša Despot Kemis Vrhnika Pogovoru se pridruži tudi mož Zoran, ki je prav tako kot njegova žena, skeptičen do pristojnih. Jezen je, ker nihče nič ne sporoči: "Žalostno je, da pristojni nič ne naredijo … Niti ministrstvo niti župan, noben nič ne reče! Najhuje je, da nam nikoli ne bodo povedali tega, kaj je res. V to sem prepričan!"

Tudi mlada mamica Nevenka, s katero smo se pogovarjali na tržnici, pravi, da svojih pridelkov ne jé: "Mi smo od Kemisa oddaljeni dobre štiri kilometre, dim nas je oplazil in jutro po požaru smo na avtu našli saje. Kot sem pregledala našo zelenjavo, ni bilo nič videti. Ne moreš pa vedeti. Zdaj pa je še padel dež in vse skupaj lepo počasi pronica v zemljo globlje in globlje." Dodala je, da se ji zdi trenutno stanje na Vrhniki tragično in da ne ve, kaj naj si misli o vsem skupaj: "Govorili so, češ da ni razloga za paniko, po drugi strani pa ni bilo nikakršnih rezultatov, na podlagi katerih bi nam lahko svetovali, kaj narediti. Odgovorni so reagirali prepozno. Mislim, da bi se morali ob takšni nesreči malo bolj potruditi, da smo na varnem in da dobimo prave informacije."

Nevenka pravi, da še razmišljajo, kaj narediti s pridelki in ali postali zemljo na analizo: "Razmišljali smo tudi, da bi za dve leti posadili konopljo, saj naj bi ta vase 'potegnila' vse, za nas škodljive, snovi, ki se skrivajo v zemlji. Nisem pa se še dovolj poglobila v to, katere snovi konoplja vleče nase. Ne vem, kaj bomo."