Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) Če malce posrfate po spletu, boste hitro ugotovili, da se s kadrovanjem po vsakokratnih volitvah najpogosteje obkladajo v državah tipa Zambije, Tanzanije, Ruande. Seveda tudi v Rusiji in drugih potomkah vzhodnega bloka, a ker imajo neko trdnejšo politično kontinuiteto, ti incesti ne pridejo toliko do izraza. Če se obrnemo na zahod, je politično kadrovanje po volitvah nekaj običajnega in nihče se glede tega preveč ne vznemirja. Stvari so jasne in jasen je domet politike. Skorajda nikjer pa ljudi ne nastavljajo, ko volitve izgubijo. Že samo po sebi se sliši absurdno, da lahko nekdo, ki je izgubil volitve, sploh kadruje, ampak pri nas ta absurd opazujemo vsaka štiri leta (to je svetovno prvenstvo, vmes imamo pa še kadrovsko evropsko prvenstvo po lokalnih volitvah). Res je, da v naši majhnosti vse diši po nepotizmu. Ampak če že imamo levi in desni blok, ki nastavljata vsak svoje, potem naj se vsaj dogovorita za pravila igre. Naj torej priznata drug drugemu, da je vrsta “naših”, ki čakajo na priložnost, predolga za tistih nekaj mest, ki so zdaj vezana na mandat, in določita dodatna – ki jih je tako ali tako že zajel cikel absurda.

Fenomen. A to že vemo. Politika se ni sposobna igrati odkrito in po pravilih, ker lahko brez njih sega do vsakega posameznika, do vsake službe in položaja. Vrste “naših” so dolge in pridružujejo se jim vedno novi. Tudi tisti, ki jih je – absurdno ravno zaradi vsega tega – strah za svojo prihodnost. Idealna klima, recimo temu slovenskega podnebnega fenomena, za uspevanje politike in postavljanje rekordov na eksotičnem prvenstvu.

Komentar se nanaša na članek Tekoče nastavili 175 ljudi.