Večino žičničarjev je končno zajelo olajšanje, saj je začelo že zmanjkovati vode za umetni sneg. Kmetje zadovoljno kimajo, snežna odeja jim bo v “polarnem mrazu" pomagala ohraniti zimske posevke. Avanturisti so končno lahko privlekli na plano turne smuči ali hitre sanke, razlega se otroško vreščanje, ki še za nekaj decibelov presega tisto v kopnem delu leta. Mediji smo dobili debelo kost za glodanje, da lahko ponavljamo nasvete za varno vožnjo, za javljanja v živo izpred malce pobeljenih cestninskih postaj ali za humorne in komaj verjetne zgodbe, kot so koščki pršuta na osoljenih kraških cestah.

Vreme pa je sprostilo tudi ogromno jeze in gneva, toliko kot že dolgo ne. Številnim je prišla kar prav priložnost za sproščanje poprazničnega notranjega pritiska, ko pa rodbina Prevc na LCD zaslonih že dolgo (nekaj tednov) ni skočila do nove zmage, šampionko Tino in njene kaprice pa so tudi že prežvečili za slehernim šankom. 

Smrtonosna kombinacija

Ampak tokrat ni šlo zgolj za gostilniške debate o nekoristnosti zimskih gum, niti ne za vzvišene komentarje v maniri raznih “nergačev”, “skeptikov” ali “lavdanov”, ki omejenim smrtnikom radi delijo digitalne nasvete iz toplih domov Spodnjih Pirnič, Domžal, Pivke, Vrhnike ali pač od kje drugje.

Ne, tokrat je bilo drugače, tokrat je res dišalo po vrhunski zaroti na ravni sprege Putina in ruskih hekerjev. Kot da sta narava in država sklenili pakt in se zarotili proti navadnim davkoplačevalcem. Mraz in pravilnik. Hladen asfalt, s katerega dež najprej spere sol, da lahko na podlago nato primrzne sleherna snežinka, in po navodilu paragrafov dvignjeni plugi ter izogibanje pesku. Kombinacija, ki je spodnesla noge in zavrtela kolesa vsega hudega vajenim udeležencem v prometu. 

Foto: Saša Despot vaja Kaj vse bi slišali mikrofoni v na cestah blokiranih avtomobilih ali tovornjakih, ki so obstali pred zaledenelimi klanci. Koliko stokanja se je slišalo na prepolnih urgencah, koliko nadur so opravili medicinske sestre in zdravniki? K sreči nihče ne ve, kot tudi ne za stroške, ki so jih državi pridelali oskrba poškodovanih oziroma izgubljeni dohodki zaradi bolniških in blokad v prometu. Tovrstne statistike pri nas ne vodijo.

Foto: EPA Sneg in promet Kot po navadi so glavnino gneva običajnih državljanov nemudoma pokasirale cestne službe, pa četudi številni brezimni vzdrževalci v oranžnem veliko večino dne (ne delovnika!) preživljajo za volani svojih posipnikov ali z lopato in hobokom soli v roki. Delajo po navodilu svojih šefov, ki jih praviloma ne zanima, kako sitne žene imajo doma ali kdaj bi morali iti po otroka h krožku, oziroma kdaj so imeli nazadnje polurni odmor za malico. Njihovi šefi želijo čimprej prevozne ceste, če ne jih bodo slišali od svojih šefov.

Ampak pozor, ti šefi od šefov se pa nikogar ne bojijo, saj so imeli od lanskega poletja dovolj časa, da so podrobno preučili novi pravilnik o čiščenju cest skupaj s kalkulacijami glede prihrankov vred. Ker v tem pravilniku ni poglavja o posebnih vremenskih okoliščinah, jim ni potrebno poslušati strokovne javnosti, zamahnejo ob komentarjih policije, ki se skupaj z vzdrževalci trudi zoperstaviti kaosu, še posebej na klancih. Ah kaj, še Slavka Bobovnika se ti šefi ne bojijo. 

Bi se morali bati vsaj ministra? Kje pa, ko pa je minister prispeval podpis  pod pravilnik. Tako ali tako pa nima časa, da bi se ukvarjal z drugorazrednimi temami, saj ima pomembnejše delo - drugi tir. In minister ima v svojem avtu za vsak slučaj tudi verige, če ga na poti domov čaka nesplužen klanec. Davkoplačevalci, zgledujmo se po njem ali pa zjutraj, ko pričnejo z neba narahlo padati snežinke, ostanimo doma. Smo pač v 21. stoletju, času zarot.

Ostanimo sproščeni in ne pozabimo najpomembnejšega - za večurno blokado ceste je dovolj en sam voznik, ki misli, da zna in zmore ne glede na vreme. Cestarji in minister gor ali dol.