Vrhovno sodišče je ugotovilo, da sta v primeru Stephena Casiraghija prvo in drugostopenjsko sodišče napačno združili kazni zapora po treh sodbah. P

Po presoji vrhovnega sodišča bi moralo prvostopenjsko sodišče združevati izrečene zaporne kazni v dveh fazah. V prvi fazi bi moralo obsojencu združiti zaporne kazni, izrečene s sodbama, glede katerih je treba uporabiti določbe kazenskega zakonika, veljavnega v času storjenega kaznivega dejanja, in mu nato v naslednji fazi, ob upoštevanju kazni, izrečene s sodbo za kaznivo dejanje storjeno v času veljavnosti druge različice zakonika, izreči enotno kazen.

V pravnomočni sodbi je sodišče prvo fazo izpustilo, zato je vrhovno sodišče ob upoštevanju pravil o časovni veljavi kazenskega zakona ugotovljeno kršitev slednjega odpravilo tako, da je pravnomočno sodbo v odločbi o enotni kazni spremenilo tako, da je obsojencu izreklo 20 let in pet mesecev zapora.

Zaradi upoštevanja časa že prestane zaporne kazni je bilo vrhovno sodišče v skladu z zakonskimi določbami dolžno izdati tudi sklep o prekinitvi prestajanja zaporne kazni.

Casiraghi je še do nedavnega prestajal zaporno kazen na Dobu zaradi različnih kaznivih dejanj. Enotna kazen 22 let in 11 mesecev zapora bi se mu iztekla avgusta 2019.

A lani septembra je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi nepravilnega združevanja kazni, vrhovno sodišče pa je potrdilo očitke obrambe, da naj bi sodišče prve stopnje nezakonito združevalo Casiraghijeve kazni. Tako je Casiraghi 10. marca odkorakal na prostost.

Casiraghija, ki v več postopkih tudi toži državo za odškodnino, so sicer konec marca ponovno priprli zaradi nevarne vožnje po Ljubljani in upiranja policistom.

dezurni@zurnal24.si