Po nižinah bo zjutraj megla ali nizka oblačnost. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno, na Notranjskem in na severovzhodu bo zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 4 stopinje Celzija, čez dan pa od 3 do 10, na Primorskem in na jugovzhodu do 14 stopinj Celzija. Več oblačnosti bo v severnih krajih, tu in tam bodo popoldne in zvečer možne manjše padavine, za jutri napovedujejo vremenoslovci.

V torek bo sprva še deloma jasno, po nižinah bo megleno. Popoldne se bo pooblačilo, v hribovitih krajih na zahodu bo možen rahel dež. Do srede zjutraj bo dež zajel večji del države. V sredo bo oblačno s padavinami. Meja sneženja se bo popoldne spustila do nadmorske višine približno 1000 metrov. V četrtek bodo padavine ponehale, od zahoda se bo jasnilo. Nekoliko hladneje bo.

Nato prihaja bolj jasno vreme z meglo po nižinah in temperaturnim obratom.

"V petek in soboto bo na Primorskem jasno z burjo, v notranjosti pa bo občasno več oblačnosti. Ponekod bo pihal severnik. Zjutraj bo predvsem v osrednji Sloveniji nekaj megle. Nekoliko hladneje bo, jutranje temperature bodo okoli ledišča, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem okoli 10 stopinj Celzija. V nadaljevanju bo prevladovalo precej jasno vreme, po nižinah bo pogosta megla. Krepil se bo temperaturni obrat," napovedujejo vremenoslovci agencije za okolje.

Temperaturni obrat je pojav, ko je v višjih legah topleje kot v nižjih, praviloma velja obratno, da je višje hladneje. A kako tak pojav nastane?

Foto: Profimedia Zima

"Najbolj enostavno si je predstavljati nočni oz. jutranji temperaturni obrat, ki nastane zaradi nočnega ohlajanja prizemne plasti zraka. Če je noč mirna in dovolj jasna, tla sevajo energijo v IR spektru valovanja in se zato ohlajajo, nato se počasi ohlaja plast zraka nad njimi. Čim daljša je noč in čim večje so sevalne »izgube« oz. količina energije, ki gre v vesolje, tem debelejša plast ohlajenega zraka nastane. Ker je hladnejši zrak težji od toplejšega, se nabira po najnižjih delih reliefa – v kotanjah, dolinah, kotlinah… rečemo, da nastanejo jezera hladnega zraka, ki so pozimi res lahko »jezera«, poleti pa bolj »lužice«, ki jih zgodaj zjutraj lahko zaznate, če greste v kakšno dolinico ali krajevno mrazišče. Poleti se zrak zaradi močnejšega segrevanja dobro meša v navpični smeri in v ozračju so temperaturni obrati redki. V hladni polovici leta pa lahko doživimo marsikaj. Lahko je takih »ujetih« plasti toplejšega ali hladnejšega zraka po višini več," je agencija za okolje na družbenem omrežju objavila že pred leti.

"Kadar se v višinah lepo počasi segreva, brez močnejšega vetra pri tleh, ostane hladnejši zrak dobesedno ujet spodaj, višje pa se lepo segreje. Take vremenske situacije so pogoste ob zimskih anticiklonih in so lahko najlepša obdobja za obisk hribov in gora," so še dodali. 

dezurni@styria-media.si