Le še dobri trije meseci so do uveljavitve direktive, ki bo odprla vrata čezmejnemu zdravljenju. Bo to pomenilo, da bodo Štajerke lahko rojevale v Avstriji in da bodo Primorci revmatske težave lajšali v Italiji? Bomo lahko zavrnili zdravljenje doma in poiskali ustanovo z najboljšimi referencami v kateri od držav EU? Seveda ne bo tako preprosto. Če bi bilo čezmejno zdravljenje omogočeno brez vsakršnih omejitev, bi bil to hud udarec za zdravstveni sistem. Zato se na ministrstvu pospešeno ukvarjajo s tem, za katere storitve bo potrebna predhodna odobritev. Tako bi preprečili odliv pacientov in seveda denarja, ki ga zdravstveni zavarovalnici že kako primanjkuje. Nobenega izgovora pa ne bo pri zahtevah za povračilo stroškov storitev, za katere je pri nas treba čakati nedopustno dolgo. Direktiva bo tako gotovo pospešila premike h krajšanju čakalnih vrst in višanju kakovosti zdravljenja.

Pravice. Novost, ki omogoča čezmejno zdravljenje, pravzaprav ni popolna novost, saj lahko že skoraj tri leta v državah EU opravljamo specialistične ambulantne preglede, zavarovalnica pa nato povrne stroške pregleda. Zanimanja je malo, možnost je v prvem letu izkoristilo le 78 zavarovancev in to predvsem za storitev z dolgo čakalno dobo – magnetno resonanco. Dejstvo je, da se o zdravju lažje pogovorimo v domačem jeziku in se zdravimo v domači bolnišnici. Dejstvo pa je tudi, da je zdravje naše največje bogastvo in da je v primeru, ko je pri nas težko priti do pravega zdravnika, dobro poznati pravice in jih uveljavljati.